Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI

Grb portala Slovenska heraldika

Register grbov Republike Slovenije

Izdelava grbov

Heraldica Slovenica

facebook

Grb Koroške

koroški grb - rekonstrukcija iz sredine 13.st. grb Koroške

Grb in zgodovinsko ozadje

Zgodovina koroškega grba je zgodba o dveh grbih. Prvi koroški grb - vzpenjajoč črn panter na belem ščitu - so nosili koroški vojvode Spanheimi (koroški vojvode 1122 - 1269, istrski mejni grofje 1107 - 1173, podravski mejni grofje do 1147, kranjski deželni gospodje sredi 13. st do 1269) že v zgodnjem heraldičnem obdobju in spada med najstarejše grbe v Evropi.

Izvira neposredno iz antičnega simbola noriškega ozemlja in kasnejše Karantanije, katere osrednji del je predstavljala vojvodina Koroška. Podobo panterja najdemo vklesano na številnih noriških kamnih, kasneje pa tudi kot motiv nakita ketlaške kulture (8. - 11. st.). Vendar Koroška v 12. in 13. stoletju ni bila edina, ki je uporabljala panterja v svojem grbu. Tega je uporabljala tudi Karantanska krajina (marcha Karentana), središčni in izhodiščni del kasnejše dežele Štajerske, ki je bila prav tako del nekdanjega karantansko-noriškega ozemlja. Štajerska uporablja panterja v grbu še danes.

V 12. stoletju, takoj ob pojavu grbov, že imamo dokumentiran najstarejši koroški grb s panterjem upodobljenim na pečatu listine koroškega vojvode Hermana Spanheima (1161 - 1181), ki jo je izdal v Straßburgu leta 1163. (V istem obdobju se je pojavila enaka figura tudi na pečatu mejnega grofa Karantanske krajine Otokarja III. Travenskega leta 1160.) Spanheimi so tako uporabljali "prvi koroški grb" do smrti Ulrika III. leta 1269, ki je bil zadnji koroški vojvoda (1256 - 1269) svoje rodbine in tudi brez potomcev. Njegov brat Filip, ki je bil nadškof v Solnogradu in kasneje oglejski patriarh, je kot zadnji Spanheim tudi uporabljal grb s panterjem, vendar po bratovi smrti ni uspel prevzeti tudi svetnega gospostva svoje rodbine in je Spanheimska dediščina po pogodbi iz leta 1268 padla v roke njihovega sorodnika češkega kralja (takrat tudi avstrijskega in štajerskega vojvode) Otokarja II. Přemysla. Filip je umrl leta 1279.

V povezavi s Koroško pa niso samo Spanheimi uporabljali grba s panterjem, ampak tudi Goriški grofje v funkciji palatinskega grofa, kar je razvidno iz dela pečata (na listini izdani med leti 1220 in 1232) palatina Mainharda II. Goriškega (1183 - 1232).

Okoli leta 1246 naj bi prišlo do spremembe barv v grbu Štajerske, ki je bil dotedaj enak koroškemu in sicer v grb z belim panterjem na zelenem polju. Štajerska zagotovo uporablja to kombinacijo barv že od okrog leta 1260, kar je takrat zabeležil kronist Otokar v svoji Avstrijski rimani kroniki, ko omenja bitko pri Kroissenbrunu, opisal pa je barve štajerskega prapora. Koroška pa je ohranila še naprej stare barve (črna, bela) za katere izvemo že okrog leta 1210 na podlagi Eschenbachovega dela Parsifal.

Več o izvoru grba in rodbinskih povezavah:

antični kamen z motivom panterjev vzidan nad vhodom cerkve Gospe Svete panter na broški ketlaške kulture; najdišče Melec (Molzbichl) pri Spittalu Ulrik II. Spanheim risba pečata 1192 Ulrik II. Spanheim risba pečata 1193 Bernard Spanheim risba pečata 1205 Mainhard II. Goriški risba pečata 1220 - 1232 Bernard Spanheim pečat sredina 13. st Ulrik III. Spanheim pečat 1261 Filip Spanheim pečat 1279 koroški grb - rekonstrukcija iz sredine 13.st.

Drugi koroški grb je prav tako povezan z rodbino Spanheim, točneje z Ulrikom III. To je tudi grb, ki se uporablja še danes in izvira iz grba, ki ga je uporabljal Ulrik preden je dokončno nasledil očeta Bernarda kot vojvoda Koroške. Glede samega izvora njegovega grba je najti več razlag in najstarejša sega v obdobje opata Janeza Vetrinjskega leta 1345, ki opisuje:

"Qui dum, sicut ab antiquo ad eum devenerat, panthere figura in signis militaribus uteretur, conformis in hoc principatui Styriensi, Fridericus dux Australis hoc ferre non valens, clypei et armorum Australium dimidiacione sibi indulta, priori abolita, eum dimisit. Cui ex origine stirpis, ut dicitur, de qua pater suus ex materno sanguine processerat, texuit reliquam partem, scilicet trium leoniculorum, et sic clypeum et armorum suorum effigiem integravit.",

da je vojvoda Avstrije in Štajerske Friderik II. Bojeviti (zadnji Babenberžan) leta 1246 med bitko pri Laa an der Thaya zajel Ulrika III. in ga prisilil k opustitvi grba s panterjem, ker naj bi ga kot štajerskega vojvodo motil. Ulrik naj bi takrat prevzel nov grb, ki je imel v drugem polju enako podobo kot grb Babenberžanov (beli tram na rdečem polju) oziroma Avstrije, v prvem pa tri korakajoče leve. Vendar je verodostojnost tega poročila vprašljiva.

Veliko bolj verjetna razlaga prevzema grba v takšni obliki so, poleg sorodstvene zveze med rodbinama, Ulrikove pretenzije do babenberške dediščine po izumrtju te rodbine leta 1246. Ulrikova babica Agneza je bila hči avstrijskega vojvode Henrika II. Babenberžana in sestra Henrika I. vojvode Mödlinga. Henrik I. je predstavljal mödlinško vejo Babenberžanov, ki je uporabljala v grbu dva leva. Povsem verjetno je, da izhaja prvo polje novega Ulrikovega grba iz grba mödlinške veje Babenberžanov. Poleg sorodstva preko babice je bil sam Ulrik III. v prvem zakonu poročen z Agnezo (Andechs-Meran), vdovo po Frideriku II. Bojevitemu, v drugem zakonu pa z Agnezo, nečakinjo Friderika II. Novi grb je sredi 13. stolejta opisal tudi Konrad iz Mure v delu Clipearius Teutonicorum:

"Albo Carinti duo nigri stare leones,
sed gilvam zonam medio rubei fore pones."

in sicer na belem polju dva črna leva in (rumeno-rjav) tram na rdečem polju. Tukaj naj bi šlo za zamenjavo kovine, vendar nam v istem obdobju prave barve opisuje pesnik Johann Enenkel († 1250) in sicer na zlatem polju trije črni levi in na rdečem bel tram. Konrad iz Mure opisuje v prvem polju dva leva, Enenkel pa tri. Spremembo števila levov so razlagali tudi s tem (Hugo G. Ströhl), da je zaradi trikotne oblike polja lažje vnesti v grb tri leve kot pa dva, vendar je bolj verjetna razlaga dolgoletna naslonitev Spanheimov in Babenberžanov na cesarsko družino Hohenstaufen iz Švabske, ki je uporabljala grb s tremi črnimi levi na rumenem polju.

Ulrik III. je uporabljal svoj novi grb nekako med letoma 1246 in 1256. Ko pa je leta 1256 postal vojvoda Koroške je zopet prevzel grb s panterjem in ga uporabljal do svoje smrti leta 1269. Za njim je zavladal na Koroškem češki kralj Otokar II. Přemysl, ki je prevzel Ulrikov grb in ga začel uporabljati kot koroški deželni grb.

pečat Henrika Hohenstaufa 1216-1220 pečat Ulrika III. Spanheima 1248 pečat Ulrika III. Spanheima 1253 pečat Ulrika III. Spanheima 1256 pečat Otokarja II. Přemysla 1273 Zürcher Wappenrolle 1335-1345 grbi avstrijskega vojvode in njegovih vazalov; knjiga grbov Bellenville ok. 1370-1380 grbi avstrijskega vojvode in njegovih vazalov; knjiga grbov Gelre ok. 1369-1396 jezdni pečat Leopolda III. 1379 - 1386 pečat vojvode Viljema Habsburškega 1396 V spodnji vrsti grba vojvode Štajerske in Koroške (1459); Ingeram Codex, oštevilčenje I V drugi vrsti grba Štajerske in Koroške, levo spodaj grb Kranjske (1459); Ingeram Codex, oštevilčenje XXXVij grb cesarja Friderika III. 1483 Grb Koroške 1488 Grb Koroške 1488 Grb Koroške 1488 Grb Koroške 1488 del freske v samostanu Sv. Pavla v Lavanttalu iz leta 1493 polje s koroškim grbom v kvadriranem grbu habsburških posesti iz leta 1532 grb iz freske Švicarska vrata - Hofburg, Dunaj iz leta 1552 in 1553 Steirisches Wappenbuch Zacharias Bartsch, Graz 1567 koroški grb leta 1584 koroški grb med leti 1590 - 1625 koroški grb iz leta 1610 grba solnograške nadškofije in vojvodine Koroške iz leta 1635 grb Koroške 1668 koroški grb 1687 - 1688 grb Koroške iz leta 1702 grb Koroške 1854 grb Koroške 1858 Miramar 1861-1864 Miramar 1861-1864 Miramar 1861-1864 grb Koroške 1879 grb Koroške po letu 1867 (Kärnten) grb Koroške 1885 grb Koroške 1890 grb Koroške konec 19.st. grb Koroške 1894 grb Koroške 1890 grb Koroške na fasadi Pravne fakultete, nekdanje Katoliške tiskarne iz leta 1908 grb Koroške na fasadi spominske cerkve Svetega Duha na Javorci iz leta 1916 sodobni grb Koroške v Avstriji po letu 1955

Grb koroških Slovencev

Leta 2006 sta bila zasnovana grb in zastava koroških Slovencev. Nastala sta na pobudo iniciativne skupine v okviru Narodnega sveta koroških Slovencev in namenjena predvsem ustanovam, društvom in organizacijam koroških Slovencev, da se z njimi predstavljajo v javnosti. Kot osrednji lik grba je bil izbran knežji kamen, ki je opisan na naslednji način:

"Grb Narodnega sveta koroških Slovencev je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike (podaljšani poznogotski ščit s konico ali slovenski ščit - opomba: Aleksander Hribovšek). Konveksni lok na spodnji tretjini ščitove plošče, le to razdeljuje na rdeče in modro polje tako, da s tem ustvarja moder heraldični hrib; iz njegovega vrha se dviga v rdeče polje idealizirana podoba srebrnega knežjega kamna, katero ustvarja, z bazo navzgor postavljeni spodnji del jonskega stebra; v svoji osnovi je to kamniti valj, katerega širina je približno enaka njegovi višini, s tem da mu je obod do dveh tretjin celotne višine okrašen s sedmimi celimi kanelirami, na vsaki strani vidnega oboda pa še s po eno polovično; v zgornji tretjini se steber razširja preko dveh, z vmesnim polkrožnim žlebom ločenih svitkov (torusov) navzgor in konča v ploščato, rahlo konveksno izbočeno kapo; zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras."

grb koroških Slovencev

slike imajo povečavo
Vir STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1890
STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1900
ŠTIH, P. Pregled slovenske srednjeveške zgodovine, Ljubljana, 1998
SIEGENFELD, Alfred Anthony, Freiherr von. Das Landeswappen der Steiermark, Gradec, 1900
ŠAVLI, J. Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica, Bilje: Humar, 2007
ŠAVLI, J. Slovenska znamenja, Bilje: Humar, 1994
KOMAC, A. Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006
Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI Slovenska heraldika  |  www.grboslovje.si
©  Aleksander Hribovšek   2007-2017
elektronska pošta   aleksander@heraldica-slovenica.si
telefon   +386 41 597 821