Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI

Grb portala Slovenska heraldika

Register grbov Republike Slovenije

Izdelava grbov

Heraldica Slovenica

facebook

Grb Štajerske

štajerski grb - rekonstrukcija iz prve polovice 13.st. grb Štajerske

Štajerski grb je tesno povezan s prvim grbom vojvodine Koroške in skupaj izvirata neposredno iz antičnega simbola noriškega ozemlja in kasnejše Karantanije - panterja. Podobo panterja najdemo vklesano na številnih noriških kamnih, kasneje pa tudi kot motiv nakita ketlaške kulture (8. - 11. st.).

Zgodovinsko ozadje na Štajerskem

Leta 970 se prvič omenja posebna krajina ob srednji Muri med Bruckom na severu in Radgono na jugu, nekoliko kasneje pa že srečamo tudi njeno ime Karantanska krajina (marcha Karentana), ki jasno odraža svojo nekdanjo navezanost na vojvodino Koroško oz. Karantanijo. Leta 1012 je bila Karantanska krajina, s postavitvijo mejnega grofa te krajine Adalbera iz Eppensteina za koroškega vojvodo, po prekinitvi ponovno povezana s to vojvodino, vendar je že sredi 11. stoletja mejnogrofovsko oblast v krajini prevzela dinastija Traungaucev (ali Travenskih) oziroma Otokarjev.

Karantanska krajina je postala središče in izhodišče razvoja, ki je pripeljal do nastanka nove vojvodine in dežele Štajerske. Ugodne okoliščine dedovanja Otokarjev so tej mejnogrofovski dinastiji omogočile združitev večih grofij s Karantansko v vojvodino, ki je dobila ime po njihovem glavnem gradu v Traungauu (Steyr - Styraburg). Otokar IV. je bil leta 1180 povzdignjen v štajerskega vojvodo (dux Stirie), njegovo gospostveno območje pa v vojvodino Štajersko (ducatus Stirie). Pri nas je to gospostvo po dedovanju za Spanheimovcem Bernardom Mariborskim (leta 1147 sta se Otokar III. in Bernard udeležila druge križarske vojne iz katere se slednji ni vrnil in je svoje posesti v Podravski krajini zapustil Otokarju) obsegalo še Podravsko krajino (imenovano tudi Ptujska krajina - marchia Pitouiensi ali Krajina onstran gozda - marchia Transsiluana) in gospostvo Laško. Posesti leta 1192 izumrlih Otokarjev - Otokar III. in IV. sta bila pokopana v kartuzijanskem samostanu Žiče - so dedovali Babenberžani in jim vladali do leta 1246, ko so tudi oni izumrli. Nekje sredi 13. stoletja naj bi pripadel Štajerski še del nekdanje Savinjske mejne grofije (prvič omenjena 980 kot Sovuina) severno od Save (savinjsko-posoteljski prostor), dolenjski del te krajine pa je bil malce kasneje znan pod imenom Slovenska krajina oz. Marka (Marchia Sclavonica, que vulgo Windismarch dicitur) in je pripadel Kranjski.

Grb

Že takoj ob pojavu grbov imamo dokumentiran najstarejši grb Karantanske krajine - vzpenjajoč črn panter na belem ščitu - v obliki jezdnega pečata Otokarja III. Travenskega iz leta 1160. Vendar Karantanska krajina ni bila edina, ki je takrat uporabljala grb s panterjem, tega je uporabljala tudi vojvodina Koroška pod dinastijo Spanheimov. Po izumrtju Otokarjev so Babenberžani nadaljevali z uporabo štajerskega grba s črnim panterem na belem ščitu, ki ga najdemo na številnih pečatih iz začetka 13. stoletja. Na teh jezdnih pečatih ima jezdec v rokah tudi drog s praporom na katerem je prav tako narisana figura panterja. Še posebej je zanimiv protipečat (contrasigillum) iz leta 1217, na katerem vojvoda Leopold VI. nosi prapor s panterjem na obeh straneh pečata, čeprav drži na eni strani ščit z naslikanim panterjem, na drugi strani pečata pa orla, ki predstavlja Avstrijo. (Avstrija dobi svoj današnji grb - bel tram na rdečem polju - šele okrog leta 1230.)

Okoli leta 1246 naj bi prišlo do spremembe barv v grbu Štajerske, ki je bil dotedaj enak koroškemu in sicer v grb z belim panterjem na zelenem polju. Štajerska zagotovo uporablja to kombinacijo barv že od okrog leta 1260, kar je takrat zabeležil kronist Otokar v svoji Avstrijski rimani kroniki, ko omenja bitko pri Kroissenbrunu, opisal pa je barve štajerskega prapora. Koroška pa je ohranila še naprej stare barve (črna, bela) za katere izvemo že okrog leta 1210 na podlagi Eschenbachovega dela Parsifal.

Podoba sodobnega štajerskega grba - bel panter na zelenem polju - sega torej v obdobje srede 13. stoletja in se uporablja še danes.

Več o izvoru grba in rodbinskih povezavah:

risba pečata Otokarja III. Travenskega 1160 risba pečata Leopolda VI. Babenberžana iz leta 1205 risba pečata Leopolda VI. Babenberžana iz leta 1213 risba pečata Leopolda VI. Babenberžana iz leta 1214 risba pečata Leopolda VI. Babenberžana iz leta 1217 štajerski grb - rekonstrukcija iz prve polovice 13.st.
pečat Otokarja II. Přemysla 1273 Zürcher Wappenrolle 1335-1345 grbi avstrijskega vojvode in njegovih vazalov; knjiga grbov Bellenville ok. 1370-1380 grbi avstrijskega vojvode in njegovih vazalov; knjiga grbov Gelre ok. 1369-1396 grb Štajerske 1375, katedrala Sv. Štefana, Dunaj jezdni pečat Leopolda III. 1379 - 1386 pečat vojvode Viljema Habsburškega 1396 Wappenbuch der österreichischen Herzöge 1445 - 1448 V spodnji vrsti grba vojvode Štajerske in Koroške (1459); Ingeram Codex, oštevilčenje I V drugi vrsti grba Štajerske in Koroške, levo spodaj grb Kranjske (1459); Ingeram Codex, oštevilčenje XXXVij šlem z okrasom in ščit Štajerske iz pogrebne slovesnosti nadvojvode Albrehta VI. 1463 grb vojvodine Štajerske 1470 grb vojvodine Štajerske 1480 grb cesarja Friderika III. 1483 Grb Štajerske 1488 Grb Štajerske 1488 Grb Štajerske 1488 Grb Štajerske 1488 šlem z okrasom Štajerske iz pogrebne slovesnosti cesarja Friderika III. 1493 grb Štajerske 1523 Hans Burgkmair polje s štajerskim grbom v kvadriranem grbu habsburških posesti iz leta 1532 grb vojvodine Štajerske 1567 grb vojvodine Štajerske 1583 štajerski grb leta 1584 grb Štajerske 1605 grb vojvodine Štajerske 1609 risba pečata vojvode Leopolda I. Habsburškega iz 17. stoletja grb Štajerske, Kranjske in Slovenske krajine 1668 grb vojvodine Štajerske 1681 štajerski grb 1687 - 1688 štajerski grb 1687 - 1688 grb Štajerske iz leta 1702 grb Štajerske 18. st. grb vojvodine Štajerske 1797 grb Štajerske 1854 grb Štajerske 1858 Miramar 1861-1864 Miramar 1861-1864 Miramar 1861-1864 grb Štajerske 2/2 19. st. (Steiermark) grb Štajerske 1883 grb Štajerske 1885 grb Štajerske 1890 grb Štajerske iz leta 1893 grb vojvodine Štajerske 1894 grb Štajerske 1894 grb Štajerske konec 19.st. grb Štajerske 1900 grb Štajerske in Kranjske na fasadi Pravne fakultete, nekdanje Katoliške tiskarne iz leta 1908 grb Štajerske na fasadi spominske cerkve Svetega Duha na Javorci iz leta 1916 sodobni grb Štajerske v Avstriji

Vojvodski klobuk

Na ščit štajerskega grba je običajno postavljen še vojvodski klobuk, ki je bil slavnostno pokrivalo vojvod. Štajerski vojvodski klobuk je posebnost in naj bi izviral še iz časa vojvode Ernesta Železnega († 1424), najverjetneje pa je še starejši. Upodobljenega lahko najdemo tudi na nagrobniku Ernesta Železnega v samostanu Rein pri Gradcu in na nagrobniku njegovega sina cesarja Friderika III. v katedrali sv. Štefana na Dunaju. Za časa cesarice Marije Terezije leta 1766 naj bi bilo ogrodje krone spremenjeno, listi (konice) so bili okrašeni z biseri in kapa obrobljena s hermelinom. Obroba naj bi bila napačno pritrjena, zato ima ta klobuk danes unikaten izgled. Klobuk so potem hranili na Dunaju do leta 1790, ko so štajerski stanovi zaprosili, da jim ga vrnejo. V 19. stoletju je bil znova obnovljen in ga danes hrani Deželni muzej v Gradcu.

vojvodski klobuk na nagrobniku Ernesta Železnega iz 15. st. vojvodski klobuk 1900 vojvodski klobuk 20.st. Landesmuseum Joanneum

slike imajo povečavo
Vir STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1890
STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1900
ŠTIH, P. Pregled slovenske srednjeveške zgodovine, Ljubljana, 1998
ŠAVLI, J. Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica, Bilje: Humar, 2007
ŠAVLI, J. Slovenska znamenja, Bilje: Humar, 1994
KOMAC, A. Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006
SIEGENFELD, Alfred Anthony, Freiherr von. Das Landeswappen der Steiermark, Gradec, 1900
Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI Slovenska heraldika  |  www.grboslovje.si
©  Aleksander Hribovšek   2007-2017
elektronska pošta   aleksander@heraldica-slovenica.si
telefon   +386 41 597 821