Slovenska heraldika

Figure - križi, človeške figure, rastline, zgradbe, pripomočki ...

Križi:

Križ je prvi skupni krščanski simbol, ki je bil leta 1096 sprejet med vitezi na bližnjem vzhodu v boju proti islamu.

Skozi stoletja se je izoblikoval pester nabor najrazličnejših heraldičnih oblik in vsaka oblika nosi svoje heraldično poimenovanje.
Križ lahko interpretiramo tudi kot posebno razdelitev ščita oziroma heroldov lik. Razdelitve in heroldove like lahko tudi poljubno opremimo s heraldičnimi rezi.

Nekaj osnovnih oblik heraldičnega križa:

križi

človeška figura, grb Mestne občine Novo mesto

Človeške figure:

Pojavijo se že dokaj zgodaj kot figure na ščitu in tudi kot šlemni okrasi (dragotine).

Človeške figure nastopajo v obeh spolih, stare in mlade, vseh stanov in slojev, gole ali oblečene in odete s položajnimi in častnimi oznakami, aktivne in pasivne. Večinoma stojijo samostojno ali pa imajo različne dodatke (orodje, orožje, rastline, živali ...). Niso močno stilsko oblikovane, kot to srečamo v primeru leva in orla, ampak vseeno nosijo pretirano poudarjene zunanje značilnosti, posebnosti, telesne hibe in rasne razlike. Barva kože je navadno prikazana v naravni kožni barvi (rožnata), v primerih z zamorčevo figuro pa v črni. Orientacija človeških figur je običajno frontalna brez posebne perspektive, ni pa nujno. Oblačila so pomemben element, ker jih razločujemo po spolu in tudi modi obdobja v katerem je grb nastal, zato je še posebej pomembno poznavanje zgodovinskih umetnostnih stilov, še najbolj v primerih človeške figure v viteškem oklepu.
V grbih lahko povsem samostojno nastopajo tudi deli človeškega telesa. Pogosta je figura trupa od pasu navzgor, v različnih oblikah in kombinacijah pa poznamo še samostojno glavo (tudi z dodatki), ki je slikana v profilu (frontalno jo imenujemo obraz), lobanja, roke in dlani z dodatki, noge in stopala, srce, Božje oko in rdeče kaplje krvi.
Poznamo še nadnaravna bitja, angele, svete, mitološke in alegorične figure.

Rastline:

Nastopajo izredno stilizirano (velikokrat kombinirano med sabo) v obliki specifičnih dreves, cvetov, vej, listov, rož, poljščin in sadežev. Posebej izstopata heraldična vrtnica in lilija.

Namesto naravnih barv se uporabljajo naravi najbližje heraldične barve.

drevo - hrast, grb Občine Hrastnik poljščina - klasje, grb Občine Domžale heraldična vrtnica heraldična lilija

Figure iz nežive narave:

Mednje spadajo podobe iz vesolja z nebesnimi telesi in podobe iz narave oziroma zemeljskega površja. Figure so lahko kombinirane med sabo ali z drugimi liki. facetirane zvezde, grb Občine Gornji Grad

sonce (okrogla zlata plošča s človeškim obrazom in šestnajstimi ravnimi in/ali plamenastimi žarki), mesec (je kombinacija luninega krajca z človeškim obrazom v profilu, krajec je navadno v srebrni, obraz pa v zlati barvi), lunin krajec, polna luna (srebrna okrogla plošča), zvezda (pet do osem ravnih ostrih žarkov, običajno "facetiranih", najdemo pa tudi plamenaste oblike - angleška heraldika; v srednjeevropski heraldiki so najpogostejše šestžarne zvezde, v francoski in angleški pa petžarne; konica gleda vedno navzgor, če gleda navzdol je zvezda prekucnjena), komet (ali repatica - zvezda s plamenastim repom), oblak, mavrica (redka figura v rdeče-zlato-modri barvi)
blisk (v obliki plamenastih žarkov, ki izhajajo iz oblaka), vihar in veter (v obliki sapo pihajočega obraza s posameznim plamenom), zemlja (v obliki globusa, novejša figura), gore (običajno služijo kot ščitova noga ali kot podstavek živalski ali rastlinski figuri), trata (ščitova noga), hrib in trohrib, voda (valovita modra ali srebrna noga), reka (valovito bruno, kol ali poševno bruno navadno v modri ali srebrni barvi), morje (kipeče valovita noga)

Človeški pripomočki in zgradbe:

Pod tem naslovom se skriva širok spekter človeških dejavnosti in proizvodov srednjeveškega vsakdanjika.

zgradbe in posamezni stavbni deli (obzidje, grad, stolp, prikaz mesta, dvorec, brv, most, steber, cerkev, katedrala, samostan, kapela, mlin na veter, skedenj, hlev, vodnjak, fontana, vrata, zvon)
površinska in vodna prevozna sredstva, kolo in potovalne potrebščine (čoln z veslačem ali krmarjem, ladja, sidro, kočija, voz, kolo, čutara, torba, romarska palica, sodček, krmilni drog, vetrna roža, mošnjiček, zavorna klada, pesto, romarsko pokrivalo, streme, sedlo)
orožje in oprema viteško-dvornega obdobja (helebarda, trizob, železni klobuk, puščična ost, past za noge, noga v oklepu z ostrogo, bodalo, rezilo kopja, bojna sekira, bat, šlem, zaporna rešetka, palisade, španski jezdec, lok puščice, samostrel, oven, meč itd.)
pripomočki za igranje (iger) (šah, šahovske figure, kocke, keglji itd.)
pripomočki za pitje (kozarec, rog za pitje, naveznjen (dvojni) kozarec, kupa s pokrovom, vrč)
glasbeni inštrumenti srednjega veka
rokodelsko orodje in vsakdanji pripomočki (kotnik, žaga, sekira, škarje, sukanec, igla, kladivo, strgalo, šestilo, gradbeno šestilo, grezilo, sedlarjev nož, klešče, podkev, votlica, dleto, ključi, trnek, tehtnica, ključavnica itd.)
kmečko delovno orodje (senene vile, lestev, lovna sulica, lemež, srp, vetrno kolo, držalo brusilnega kamna, plug, brana, kosa, kosišče, lopata, lopatin list, motika, preša, mlinski kamen, sod, vrša itd.)
hišni in kuhinjski pripomočki (peč, ognjiščna koza, kovaško ognjišče, laterna, košara z ročajem, sito, blazina, mesarska sekira, žaga, bakla, meh, vrč, kotel, ročaj kotla, kotlov kavelj, vedro, namizni pribor, brenta, škaf, možnar)
oblačila in nakit (krona, klobuk, mitra, pokrivala, svitek, rokavice, obuvala, sponka, pas, gumb, turnirski ovratnik, prstan s kamnom ali brez)
posvetne in cerkvene častne oznake (krona, žezlo, meč, cesarsko jabolko, plemiški klobuk, mitra, škofovska palica, palij, veriga, cerkvena zastava, prapor z zavitim trakom)
religiozni motivi (prapor, praporec, cerkvena zastava, prepor z zavitim trakom, napadna zastava, Božje oko, golob, Noetova barka, kadilnica, molitvenik, zvon, rožni venec, ciborij, trnova krona s križem, monštranca, kelih, štola, svečnik, sprevodni križ, prekrižana ključa - simbol Sv. Petra, prekrižana ključ in meč - simbol Sv. Pavla, kelih s kačo - simbol Sv. Janeza, košara z rožami - simbol Sv. Elizabete itd.)

Vir Walter Leonhard, Das grosse Buch der Wappenkunst, Augsburg 1978 (2000)
Ottfried Neubecker, Heraldik, Augsburg 1990