Slovenska heraldika
SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI
Figure - lev
Lev je kralj živali, demon in simbol prevlade. Pripisujejo mu nadnaravne moči, tudi obrambo pred zlom. Takšne lastnosti so mu pripisovali že za časa stare mezopotamske kulture, kasneje pa tudi Asirci, Babilonci in širši maloazijski prostor. Pod avtoritativnimi egipčanskimi vladarji je veljal za božjega kralja, ki z neomejeno močjo upravlja svoje ozemlje. Torej je veljal za simbol samega kraljestva, ki mu je bil postavljen edinstven spomenik - sfinga (lev s faraonovo glavo). Tudi Grkom in Rimljanom je predstavljal simbol bogov in boginj, ter vladarsko moč. V zgodnjem krščanstvu je igral več vlog, kot oznaka za Jezusa (Lev iz Judeje), kot simbol vstajenja od mrtvih po svetem Hieronimu in kot krilati lev, atribut apostola Marka.
V predheraldičnem času se je pojavljal na pečatih kot simbol svetovne moči in oblasti. Kot heraldični lik se prvič pojavi leta 1062 na ščitu flandrijskega grofa, v 12. stoletju pa tudi v grbu Henrika Leva (Heinrich der Löwe). Lev je postal najljubša figura starega plemstva in to tudi ostal. Poleg vloge figure ga pogosto najdemo tudi v vlogi ščitonosca.
Stilska obdobja:
Zgodnji grbi nam prikazujejo leva v ornamentno-sploščeni obliki, ki pokončno zapolnjuje ščit, daleč od naturalističnega slikanja. Podobno kot orel. V tej izrazito heraldično tipizirani upodobitvi leva se kaže vpliv romanskega stila. Prelet skozi nadalnji razvoj nam razkrije posebnosti posameznih osnovnih umetnostno-zgodovinskih stilov.
- 12. - 13. st. - telesna drža zgodnjegotskega leva je pokončna, zravnana in prilagojena trikotnemu ščitu; telo je vitko in iztegnjeno, redko poraščeno; glava je dolga in koničasta; žrelo je zaprto in le redko razprto; oko je majhno; leva zadnja taca je navpična, leva prednja šapa vodoravna, desna zadnja in prednja sta poševni; prsti so redko razprti, kremplji tanki, dolgi in rahlo ukrivljeni; rep je ukrivljen proti trupu, na sredi štrenasto zgoščen, na koncu pa se konča v snopu
- konec 13. - začetek 14. st. - v času zrele gotike je drža telesa podobna zgodnjegotski; zadnji šapi tvorita pravi kot; glava je že bolj čokata in se približuje naravni obliki; žrelo je rahlo razprto in jezik je opazen; griva je opaznejša; goleni dobivata grivo; prsti so razprti in imajo obliko deteljice, kremplji so močnejši in opaznejši; kdaj pa kdaj se pojavi tudi razklan rep, ki je spodaj povezan z vozlom
- začetek/sredina 14. - sreda 15. st. - z začetkom pozne gotike se iztegnjena oblika telesa spremeni v poševno; telo je rahlo nagnjeno in močnejše, prsi so izbočene, zadek je vitek; žrelo je široko odprto, razkazuje močne zobe in zevajoč jezik; oko ima napadalen pogled; griva se začenja pod ušesi, v začetnem obdobju je redka, kasneje pa že gostejša; zadnje in prednje tace so v sklepih skrčene in nosijo štrenaste šope dlak; prsti so močno razprti, vsebujejo poudarjene kremplje in odebelitve nad kremplji; rep je ukrivljen navzgor in različno oblikovan, pogosto vsebuje vozle, je vijugasto prepleten ali dvojen, s posameznimi prameni oblikuje šope
- sreda 15. - začetek 16. - skozi začetno obdobje zgodnje renesanse se je stil slikanja poznogotskega leva le rahlo spremenil, soodnosno z novo obliko ščita je pridobil tudi na širini, s tem pa postal rahlo bolj ploščat; nekdanja osnovna oblika se je začela izgubljati v bujnih in razgibanih vzorcih na prav tako oblikovno razgibanem renesančnem ščitu
- 16. stoletje - v času zrele renesanse je levja podoba dosegla ornamentni vrhunec; telo z močnim oprsjem in grivo je nagnjeno; žrelo je široko odprto, zobje veliki in upognjeni, jezik je izvit in daleč segajoč; odebelitve nad kremplji so izrazite, razločno razčlenjene, kremplji še bolj poudarjeni; rep močno vijugasto in široko izstopa, dekorativno zapolnjuje zadnji del ščitovega polja; s to obliko in obdobjem se razvoj heraldičnega leva tudi konča
- po 16. stoletju - heraldični lev pozne gotike in renesanse se zopet pojavi v skorajda nespremenjeni obliki nekaj stoletij kasneje v obdobju historizma, dostikrat tudi pretirano povečan
Predstavitev in posamezni deli telesa:
Osnovna pozicija, ki zapolnjuje ščit, je (srdito)vzpenjajoč (1) lev, slikan v profilu. Leva zadnja taca je na dnu, desna pa je postavljena malce pred njo. Obe prednji šapi sta v poziciji napada, lahko pa hkrati tudi nosita ali držita kakšen predmet (2). Stoječi, plezajoči, ležeči in sedeči levi so redkejši. Korakajoč (3), po treh tacah, z dvignjeno desno prednjo šapo je dokaj pogost, vendar je uporabljen le takrat, kadar prostor na polju ne dopušča nobene druge pozicije. Običajno ga najdemo v ščitovi glavi ali pa, če imamo več levov enega nad drugim. Če je glava obrnjena v drugo smer (razen v heraldično desno), se to posebej opiše oziroma gre za leoparda. Vseh mogočih pozicij in kombinacij heraldičnega leva je lahko 50.
- Glava: v profilu; pogosto tudi kronana (4); žrelo široko odprto, med velikimi zobmi moli ven ukrivljen jezik; oko je divje in bojevito; griva je odvisna od stila (obdobja) in se začenja za ušesom, od močne ravne, do valovite
- Telo: iztegnjeno in rahlo nagnjeno; zadek je vitek in ima praviloma opazno spolovilo; močne in izbočene prsi so prekrite z grivjimi prameni
- Tace: močne, večinoma štrenasto poraščene; troje odebelitev nad kremplji ima obliko deteljice; veliki, ostri in ukrivljeni kremplji
- Rep: enostavno ali ornamentno oblikovan, konča se v šopu; prepleten
- Barve: praviloma so levi v rdeči, srebrni ali zlati, redkeje v črni ali modri barvi; obstajajo tudi dvobarvni ali pa imajo posejane majhne figurice; oprema (kremplji, zobje in jezik) in krona so vselej v drugi barvi, po pravilu v zlati (v skrajni sili v rdeči)
Kadar imamo v ščitu več levov se jih slika v naslednjih pozicijah:
- dva ali trije korakajoči levi so postavljeni drug vrh drugega (3)
- dva leva obrnjena drug proti drugemu ali pa drug od drugega sta vedno vzpenjajoča (5)
- trije vzpenjajoči levi so vedno postavljeni 2:1 (2 zgoraj, 1 spodaj)
Tudi posamezni deli leva so lahko samostojne figure. Tako lahko v grbih najdemo zgornji del prepolovljenega leva z repom v kombinaciji z razdeljenim ščitom (6) ali drugim likom oz. figuro, samostojno glavo, šape, ki lahko tudi nosijo ali držijo določen predmet in samostojno zgornjo polovico leva brez repa. Posamezni deli telesa (glava ali trup) lahko nastopajo tudi kot priljubljen šlemni okras (dragotina).
Leopard:
Leopard je lev, ki se od heraldičnega leva razlikuje zgolj po poziciji glave. Lev ima glavo slikano vedno v profilu, leopard pa ima obrnjeno k opazovalcu, torej frontalno. Ta jasna razlika in oznaka izhaja iz 13. stoletja (7).
info@grboslovje.si telefon +38640626357