Slovenska heraldika
SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI
Figure - orel
Lev in orel sta najpomembnejši heraldični živali in že sam pregovor pravi, da tisti, ki nima grba, uporablja leva. Prav lev in orel nazorno predstavljata zgodovinski sprehod med umetnostnimi stili stoletij.
Orel je simbol velikodušnosti, moči, božje sile, poguma in pravičnosti. Že v pradavnih kulturah starega vzhoda je veljal za kralja ptic, predstavljal najvišje božanstvo, božjo moč, oblast in poosebljal vladarja, sprva v Babilonu, kasneje pa v stari Perziji in celo pod Ptolemajci v Egiptu. V helenski Grčiji je bil znak Zevsa, v Rimskem cesarstvu pa simbol Jupitra. Orel antičnega Rima je bil tudi simbol cesarske moči in navsezadnje samega imperija. Tudi krščanska simbolika ga je vzela za svojega.
Karel Veliki je ob prenovi Rimskega cesarstva (l. 800) izbral orla kot simbol svetovnega vladarja. Kasneje je pod Otoningi zacvetela ideja o nadaljevanju Rimskega cesarstva z orlom kot znakom cesarske oblasti, Salijci pa so uporabljali celo predheraldični cesarski pečat v obliki orla.
Orel v grbu Svetega rimskega cesarstva:
Kot heraldična figura cesarskega poglavarja se je orel prvič pojavil leta 1140 v Svetovni kroniki škofa Otona iz Brižin (Otto von Freising). Pod Friderikom I. Rdečebradcem je bil zlat orel na črnem polju cesarski znak in grb cesarskega rodu, s Henrikom VI. pa se prvič pojav črn, rdeče opremljen orel na zlatem polju (v kasnejšem viru Codex Manese 1305 - 1340). Leta 1250 naj bi Friderik II. uporabljal črnega orla na zlatem polju kot kraljevi grb in že dvoglavega kot cesarskega. Vendar do tega obdobja srečujemo orle v različnih barvah in težko govorimo o točno definiranem grbu Svetega rimskega cesarstva. Grb se je ustalil šele nekako v drugi polovici 13. stoletja.
V 15. stoletju so nastale prve spremembe, orlova glava je dobila nimb (svetniški sij) in trup prsni ščit dednih dežel cesarja, kasneje pa nimb izgine, dodajajo pa razkošne dodatke, kot so žezlo, krona, cesarsko jabolko in meč. Kljun in kremplji (orlova oprema) se spremenijo iz rdeče v rumeno (zlato) s koncem starega cesarstva.
Orle so uporabljale oziroma prevzemale tudi družine, ki so bile zveste cesarju. Takšen orel se je preko grofov Andeških izoblikoval v grbu dežele Kranjske.
Dvoglavi orel:
Tudi dvoglavi orel izhaja iz starega vzhoda, točneje kot pomemben simbol Hetitov, Asircev, Egipčanov in kasneje tudi Bizantincev.
Na plemiških pečatih našega cesarstva ga najdemo že leta 1202, v času Ludvika IV. pa se pojavi tudi na angleškem grbovnem svitku. Dvoglavi orel naj bi predstavljal združeno posvetno in cerkveno oblast, uradno in zatrdno pa se 
usidra šele ob cesarskem kronanju Sigismunda Luksemburškega leta 1434 in ostane cesarski grb do leta 1918 (takrat seveda kot grb Avstro-Ogrske).
Stilska obdobja:
- 12. -13. st. - dvignjena in zaobljena glava; zaprt ali le rahlo razprt, močno ukrivljen kljun brez jezika; malo navpično padajočih krilnih peres; polžje uvita konca kril, rep v obliki svežnja peres, pogosto izhajajočih iz vozla; tace izhajajo navpično iz trupa
- konec 13. - začetek 14. st. - bolj ploščata in vodoravnejša glava; razprt kljun z vidnim jezikom; vratna peresa; razprta in rahlo ukrivljena krila, peruti imajo zgoraj tri ali štiri grbe (izbokline) brez polžje uvitih koncev kril; taci oblikujeta z glavo ostri kot; bedro je poraščeno; repna peresa se srpasto širijo na obe strani
- začetek 14. - sreda 15. st. - še bolj ploščata glava; razprt kljun s poudarjenim, tudi kljukastim, jezikom; razprta krila imajo občasno vmesna vlakna; taci med sabo tvorita pravi kot in imata kremplje; repna peresa se ornamentno valovito širijo
- sreda 15. - začetek 16. st. - elementi prejšnjega obdobja ostanejo, celoten motiv pa postane še bolj prosto in bogato okrašen; vrat postane debelejši z na široko izstopajočimi vratnimi peresi; peresa izstopajo zvezdasto iz kril; rep je močno razširjen in bujno okrašen z raznovrstnimi peresi v obliki kavljev
- 16. stoletje - je vrhunec ornamentne predstavitve orla; vratna peresa so močno poudarjena in valovita; peruti sta zvezdaste oblike; taci sta ločeni in podobni žabjim krakom; repna peresa so skodrana, močno povečana in izstopajoča; povsod so dodatna vmesna vlakna - s tem obdobjem se razvoj orla konča
- po 16. stoletju - v obdobju dekadence se slika orel naturalistično, skrajno neheraldično; v poznem 19. st., v času historizma, pa se ponovno vračajo v stil pozne gotike in renesanse
Predstavitev in posamezni deli telesa:
Orel je vedno slikan frontalno, z glavo obrnjeno v stran, s simetrično razprtimi krili, ki imajo od tri do osem peres, s štrlečimi tacami z razširjenimi kremplji in enakomerno razporejenimi repnimi peresi (1). Simetrija seveda velja tudi za dvoglavega orla.
Predstavljen je v določenem stilskem obdobju in pri tem mora biti upoštevana tudi stilska čistost. Leteči ali sedeči naturalistično predstavljeni orli iz rimske in Napoleonove dobe niso heraldični.
- Glava: obrnjena v smer heraldičnega pravila; ukrivljen in odprt kljun z izstopajočim jezikom; velike oči; vratna peresa so bolj ali manj poudarjena; krona (2) in nimb sta dopolnili
- Telo: ali brez ali pa pravilno luskinasto razporejena peresa (2); na korenu vratu je običajno dvoje stranskih štrlečih, navzgor zakrivljenih peres (3); na prsih lahko počiva prsni ščit
- Krila: polkrožno in pravilno simetrično razširjena; peresa so simetrično razporejena, pogosto so med njimi tudi vmesna peresca (3); zgornja konca kril sta lahko rahlo ali močneje ukrivljena, tudi obdana z majhnimi peresi (4); čez prsi do koncev kril lahko poteka prsni krajec, ki pa se lahko zaključi tudi kot deteljica (5); sama krila lahko imajo namesto krajca zgolj deteljico (6) - tako prsni krajec, kot deteljica verjetno izvirata iz kovinskih polmesečnih spon, ki so v zgodnjih obdobjih služile pritrjevanju orla na ščit
- Taci: nesorazmerno veliki s poraščenimi bedri; štirje prsti (3+1); razločni ukrivljeni kremplji
- Rep: ornamenten z redkimi simetrično posejanimi peresi; sredinska so usmerjena navzdol, ostala pa v stran
Orel lahko nastopa tudi malce drugače. Lahko ga predstavimo zgolj polovico v odnosu z drugim likom, lahko pa v grbu nastopajo zgolj orlovi telesni deli (glava, taca, krilo ali krili (eno ali v paru).
info@grboslovje.si telefon +38640626357