Slovenska heraldika

Figure - ostale živali

Vse figure so slikane strogo v heraldičnem stilu, posamezni telesni deli pa lahko tudi nadomeščajo celo žival. Heraldične živali so lahko opremljene tudi z drugimi liki (ovratnica, veriga, krona, rinka, zvonec itd.) ali pa nosijo v gobcu drugo žival.

panter 14. st. katedrala Sv. Štefana Dunaj; vir: The Art of Heraldry, Arthur Charles Fox-Davies, London 1986

Fantazijske figure:

Fantazjske figure so različne domišljijske figure, ki so lahko sestavljene iz telesnih delov različnih živih bitij, v to poglavje pa spadajo tudi razne mitološke figure. Najbolj pogosto srečamo naslednje:

panter (v glavnem se je in se pojavlja na slovensko-nemškem teritoriju) - dejansko gre za leva s konjsko (12. st.), zmajevo ali bikovo glavo z ukrivljenim vratom, z rogovi (konec 12. st.) in orlovimi kremplji namesto prednjih šap (od druge polovice 14. st. dalje, prej je imel levje šape). Vedno je predstavljen tudi s švigajočimi plameni, ki so prezentacija sladkega zadaha (po antičnem Fiziologu, Aleksandrija 2. stoletje) in so švigali na začetku samo iz ust, kasneje (16. st.) pa tudi iz vseh panterjevih odprtin na glavi. Panter oblikovno sledi razvoju leva skozi stilska obdobja.
- panter z okopitenimi zadnjimi tacami
- popolnoma okopiten panter
- popolnoma okopiten panter s podaljšanimi rogovi se imenuje tudi antilopa
dvoglavi orel
morska deklica (z ribjim repom), tudi povodni mož v obliki Pozejdona
grifon - sestavljen iz orlove glave, vratu, prsi, krempljev in kril, ter levjega zadka s tacami in repom in oblikovno sledi levjim pozicijam
- levji orel - grifon brez kril
- krilati lev - lev z orlovimi krili (stoječ lev s krili in nimbom, ki z desno prednjo šapo objema odprto knjigo - lev Svetega Marka)
- ribji gifon - grifon z ribjim repom
- lev z zmajevo glavo
zmaj in lintvern - lintvern je zmaj, ki stoji na štirih tacah, zmaj stoji samo na zadnjih dveh; oba z netopirjevimi krili
- bazilisk - petelin z glavo, kremplji in oprsjem, ter zmajevim repom
- hidra - zmaj s sedmimi glavami
samorog - konj z rogom na čelu
- samorog z ribjim repom
pegaz - krilati konj
kentaver
petelin z ribjim repom
- petelin s kozjo glavo
krilata kača z netopirjevimi krili
- triglava kača (brez kril)
krilata riba s krono
- riba z jelenjim rogovjem (brez kril)

Eksotični sesalci:

opica, slon, kamela

Evropske zveri:

medved, volk, lisica, ris

Divjad:

jelen, košuta (brez rogovja), kozorog, srnjak in srna (novejši figuri), gams (novejša figura), zajec (v teku), kunec (sedeči zajec), merjasec

tur (bik) v turjaškem baronskem grbu; Auerspergi, Miha Preifalk, LJ 2005

Manjše divje živali:

kuna, vidra (kuna z ribo v gobcu), bober, veverica, podlasica, jazbec, jež, podgana, miš

Domače živali:

konj, osel (konj z večjimi ušesi in manj kosmatim repom, tudi z osatom v gobcu za večje razlikovanje)
bik (tur, kot še neudomačen bik), vol in krava (vitkejša, krava ima vime in zvonec okoli vratu), oven, ovca (brez rogov), jagnje (brez rogov in spolovila, s pokrčeno sprednjo desno taco, dostikrat z nimbirano glavo (svetniški sij), tudi s kelihom, ki zbira kri iz prsne rane in velikonočno zastavo, bela z rdečim križem - daritveno jagnje ali jagnje božje - Agnus Dei), kozel in koza (med sabo se razlikujeta po spolovilu, od kozoroga pa po krajših in manj ukrivljenih rogovih)
pes (trije tipi: brak - večji lovski pes s čokatim telesom, topo glavo, košatim repom, širšimi visečimi ušesi in navadno ovratnico; doga - z močnejšim telesom, daljšo glavo, košatim repom, pokončnimi ušesi in često z bodičasto ovratnico; vetrnjak - dolg z nenavadno vitkim telesom in gladkim zvitim repom, z dolgo ozko glavo in pokončnimi ušesi, ki so na vrhu ukrivljeni navzdol, z ovratnico; obstaja še četrta, najstarejša pasma - špic, ki pa je zelo redka), domača mačka (se uporablja le ponekod)

Ptice:

sokol, kragulj, kanja, skobec, sova
žerjav (v dvignjeni nogi nosi kamen), čaplja (napol razprte peruti in vratna peresa), štorklja (črno-bela z rdečo opremo, v kljunu nosi žabo, kačo ali ključ), pelikan, pav, običajno s krono na vratu pa gos, labod in noj
krokar, skobec, kos, papagaj in ostale majhne ptice

Domača perjad:

petelin (v znak bojevitosti ima dvignjeno desno taco, razprt kljun in krila), gos, golob (pogosto z oljčno vejico kot simbol miru)

Ribe:

Predstavitev rib ima svoje posebnosti, ker imajo lahko različne pozicije. Vodoravno pomeni plavajoča, nagnjeno in navpično pa vzpenjajoča riba, z glavo vedno proti vrhu. Poznamo tudi ribo v loku. Dve ali več rib najdemo v različnih kombinacijah, kot tudi poznamo več vrst heraldičnih rib:

riba, krap, mrena, postrv, ščuka, som, jegulja, delfin (sicer sesalec)

Plazilci in dvoživke:

kača, kuščar, krastača, žaba, želva

Ostale živali:

Jakobova školjka (od leta 1250 simbol Sv. Jakoba in srednjeveških romarjev, školjkin sklep je vedno zgoraj), morska polžja školjka, rak in rakove klešče, morska zvezda, polž s školjko, škorpion
hrošč, metulj in ostale žuželke so redkeje zastopane
čebela, rogač in njegove stilizirane klešče

Vir Walter Leonhard, Das grosse Buch der Wappenkunst, Augsburg 1978 (2000)
Hugo Gerard Ströhl, Heraldischer Atlas, Stuttgart 1899
Arthur Charles Fox-Davies, The Art of Heraldry, London 1986