Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI

Grb portala Slovenska heraldika

Register grbov Republike Slovenije

Izdelava grbov

Heraldica Slovenica

facebook

Grbi v Gradcu – 2. del

28.03.08
Avtor: Aleksander Hribovšek

V drugem delu predstavljam še dve lokaciji v Gradcu, kjer se nahajajo zanimivi grbi. Prva je Schlossberg, zelen grič sredi centra mesta, ki se ponaša tudi z Urnim stolpom in druga je stavba graškega Okrajnega urada za center.

Schlossberg predstavlja skalno polico z gradom, ki je pred več kot 1000 leti dala mestu svoje ime. Ime Gradec (nemško Graz) izhaja iz slovenske besede za mali grad. Kasneje se je iz malega gradu razvil v mogočno utrdbo, ki jo je leta 1809 uničil Napoleon. Utrdba je dolga leta predstavljala zatočišče oziroma pribežališče za meščane v številnih burnih obdobjih. Še danes lahko na Schlossbergu občudujemo ostanek nekdanje utrdbe, ki ga imenujejo Urni stolp in je nekakšen prepoznavni znak mesta in griča. Stolp je bil prvič omenjen že v 13. stoletju, med obnovo in prezidavo v 16. stoletju pa je dobil svoj današnji izgled. Urni mehanizem iz leta 1712 deluje še danes, le pogon je električni. Zvon v stolpu (1645) je opozarjal gasilce kadar je bil v mestu požar in je eden izmed treh še vedno visečih. Najstarejši, urni, pa je iz leta 1385.
V treh vogalih Urnega stolpa so vzidani grbi, ki so nekdaj krasili vrata v obzidje in tudi sámo obzidje. Posebej bom predstavil štajerski grb, ki danes krasi enega izmed vogalov. Preostala dva sta grba cesarja Ferdinanda I. in Marije Terezije.

Urni stolp grb Štajerske 18. st.

Štajerski grb je v kamniti podobi panterja na ščitu renesančne oblike z dodano krono. Oblika grba nam sporoča, da naj bi nastal v obdobju pozne renesanse in tudi avstrijski viri zagotavljajo enako in sicer naj bi bila letnica nastanka približno 1570. Pa to res drži? Na prvi pogled res, vendar pa ob natančnem preučevanju prepoznamo dva moteča elementa. Prvi je sama ohranjenost grba, ki je v precej boljšem stanju od ostalih dveh, ki sta datirana v leto 1552 in v drugo polovico 18. stoletja, drugi pa je heraldična šrafura ščitovega polja. Boljša ohranjenost sicer ni zanesljivi pokazatelj starosti, ker je bila lokacija vseh treh grbov pred vzidavo v stolp različna. Heraldična šrafura pa se je izoblikovana šele v prvi polovici 17. stoletja in sicer je njen utemeljitelj rimski jezuit Silvester Petra Sancta v svojem delu Tesserae gentilitiae, ki je izšlo leta 1638. V katero obdobje torej datirati sam štajerski grb? Grb je najverjetneje nastal v drugi polovici 17. stoletja ali pa celo v osemnajstem.

klik ... grboslovje.si/arhivstajerska

Naslednja grba krasita fasado stavbe graškega Okrajnega urada za center mesta in na stropu obokov njegovega atrija. Gre za grba mesta Gradec, ki se od deželnega razlikuje po tem, da nosi beli panter krono in mu šviga plamen iz več telesnih odprtin kot štajerskemu.
Skozi zgodovino podob štajerskega in graškega grba najdemo mnogo nedoslednosti, dostikrat se je zgodilo, da sta imela atribute, ki jo ločujejo tudi zamenjane. Graškega opazimo tudi brez krone in štajerskega s krono, kar vnaša zmedo med heraldične preučevalce.

grb Gradca grb Gradca


prejšnji članek naslednji članek
seznam novic in člankov


Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI Slovenska heraldika  |  www.grboslovje.si
©  Aleksander Hribovšek   2007-2017
elektronska pošta   aleksander@heraldica-slovenica.si
telefon   +386 41 597 821