Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI

Grb portala Slovenska heraldika

Register grbov Republike Slovenije

Izdelava grbov

Heraldica Slovenica

facebook

Javna razprava o slovenskem heraldičnem pravu

26.05.08
Avtor: Aleksander Hribovšek

Vključitev v javno razpravo z Arhivom Republike Slovenije glede slovenskega heraldičnega prava, ob ustanavljanju Registra javne simbolike in Komisije za presojo javnih simbolov, ki je dala v javnost osnutek t.i. minimalnih zahtev slovenske heraldike, veksilologije in sigilografije.

izsek objave ARS

Povezave do objavljenih dokumentov na spletni strani arhiva http://www.arhiv.gov.si:


Pismo predsedniku Komisije dr. Vladimirju Žumru v Ljubljani dne 26.5.2008:
Spoštovani gospod dr. Vladimir Žumer!

Z veseljem pozdravljam zaključek oziroma zaokrožitev slovenske heraldike kot celote s heraldičnim pravom, ki ga bo predstavljal Register z Minimalnimi zahtevami heraldike, zastavoslovja in pečatoslovja. Ker vaše delo spremljam že vrsto let, se zavedam, da ste morali resnično trdo delati na vsebini teh zakonitosti. Heraldika je seveda zelo kompleksna veda, ki je bila pri nas dolgo časa, kljub njenemu pedigreju, zapostavljena in že na pol pozabljena. Ob spremljanju razvoja oziroma stagniranja napredka ureditve heraldike na državni ravni od začetka devetdesetih let naprej, upam na čas, ko boste lahko stvari postavili na svoje mesto. Hkrati je to priložnost, da Slovenija uredi ta del svoje dediščine, kot se za kulturno državo Srednje Evrope tudi spodobi.

Začasne minimalne zahteve slovenske heraldike, veksilologije in sigilografije (Predlog_min_zahtev.pdf) obsegajo kategorije o grbih, zastavah in žigih/pečatih. Naj omenim zgolj kategorijo o grbih:
  1. V prvi točki kategorije o grbih (1. Priporočljiva enotna oblika: zgoraj povišani poznogotski – sanitski ščit.) opazimo plod standardiziranja slovenske heraldike v obliki unikatne oblike ščita na temelju poznogotskega zašiljenega ščita (poznogotski s konico ali tudi sanitski), ki se tudi idealno vklaplja v izvorno/temeljno obdobje srednjeevropske heraldične prenove (15. stoletje) iz katerega tudi črpamo vsebino grbov in stil slikanja. S tem se povsem strinjam in tudi pozitivne izkušnje različnih evropskih držav, ki so nam glede heraldičnega teritorija blizu (Švica, Slovaška, Nizozemska…) in so že prehodile našo pot, nam govorijo temu v prid. Tudi unikatnost slovenskega ščita (zvišani poznogotski s konico) predstavlja določeno posebnost in razlikovanje naše heraldike od heraldike sosednjih držav v nasprotju s splošnim sprejemanjem bolj ali manj ustreznih heraldičnih ščitov ali celo kopiranjem tujih.
  2. Druga točka (2. Za nazaj se priznavata kot ustrezna tudi »nemški ščit« in »polkrožni zrelogotski ščit«.) pa je po mojem osebnem mnenju problematična. Bojim se, da bi takšna rešitev povzročila rušenje vsega tistega, kar je bilo do sedaj s prizadevanjem narejenega za našo heraldiko. Ob tem lahko pričakujemo plaz neheraldičnih podob (Ajdovščina, Nova Gorica itd.), ki bodo izkoristile vrzel v predpisu in postale grb, čeprav v njih ni nič heraldičnega.
Da se vrnem do samega naslova točke. V naslovu je najprej omenjen nemški ščit, kar seveda ni njegovo uradno ime, vemo pa, da ga uporabljajo predvsem Nemci. To je njihova novodobna "pogruntavščina" (l. 1953) in nima s Slovenijo nič skupnega (kljub našemu večstoletnemu sožitju - do leta 1806 oz. 1918). Od začetka devetdesetih let do danes še nismo uzakonili heraldičnih pravil in so lahko občine izdelovale poljubne "grbe" izmed katerih jih je bilo le nekaj izdelanih po dejanskih heraldičnih pravilih, ostali pa so bili dobesedno znaki ali emblemi. Ob nastanku novih registrskih tablic so oblikovalci izbrali nam tuj ščit in praktično vse grbe in znake umestili vanj. Pri tem so nemški uradni lokacijski ščit nekoliko popačili (!) in tako niti ne spada več med dejanske srednjeevropske heraldične ščite, kar naj bi vaša komisija tudi priznala.

Kako bi izgledalo, če za nazaj priznamo te izdelke, ki so umeščeni v zgoraj omenjeni ščit, za grbe? Izdelali ste popolno heraldično podlago za presojo in vključitev v register, priznali pa bi izdelke, ki niso v skladu s tem. To dejansko omogoča občinam, da registrirajo znake namesto grbov in ne upoštevajo določil, ki ste jih sami izdelali. V teh "nemških" ščitih najdemo grbe krajev, ki so že v zgodovini imeli grbe in tudi takšne, ki jih niso in so bili narejeni v zadnjih letih. Še bolj kot to je problem sam izris teh grbov. Celo sodobni izpeljanki Celja in Kranja nista popolnoma v skladu z zgodovinsko predlogo in pravili, kaj bo šele z vsemi ostalimi. Si resnično želite priznati vse te znake kot grbe in ne upoštevati temeljnih zahtev? Dodal bi še, da je v naslovu druge točke omenjen polkrožni zrelogotski ščit. Verjetno gre tukaj za tipkarsko napako, glede na to, da tega ščita v Srednji Evropi nismo poznali. Najbrž je bil mišljen polkrožni poznogotski, ki je nastal iz španskega konec 14. stoletja in se uporabljal v 15. Do teh napak je prišlo tudi med samimi teksti in slikovnim materialom grboslovja (Heraldika.pdf) in pečatoslovja (Sigilografija.pdf).


Ker si heraldiki želimo urejene heraldike na lokalni ravni in tudi drugod, prejmite iskrene pohvale za vaše dosedanje delo, ki je bilo izredno in imate vso podporo tudi za naprej. Priznavanje nekaterih (eksotičnih) oblik ščitov za nazaj se lahko izkaže kot pereč problem in vam svetujem, da se še posvetujete o tem.


S spoštovanjem,
Aleksander Hribovšek

prejšnji članek naslednji članek
seznam novic in člankov


Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI Slovenska heraldika  |  www.grboslovje.si
©  Aleksander Hribovšek   2007-2017
elektronska pošta   aleksander@heraldica-slovenica.si
telefon   +386 41 597 821