

V knjižnicah po svetu je ogroženih na milijone knjig in s tem povezano človeško znanje. Kar ni shranjeno v digitalnih oblikah, bo že v bližnji prihodnosti izginilo, kot je razpadlo že nepregledno število knjig. Nam bo uspelo arhive človeštva shraniti tudi za prihodnje rodove? Nihče nam v tem trenutku ne more zagotoviti, da bodo lahko naši potomci aktualne računalniške podatke čez 500 let sploh prebrali, vendar kljub temu obstaja začasna rešitev v obliki digitalizacije in digitalnih arhivov.
Skoraj vse knjige, ki so izšle med leti 1845 in 1980, so namreč natisnjene na "kislem" papirju; zaradi tega je samo v nemških knjižnicah razpadlo že okoli dva milijona knjig. Danes je mogoče shraniti celotne enciklopedije na eno samo zgoščenko, pri čemer so stroški kopiranja skoraj zanemarljivi. Dokumente je mogoče poljubno pogosto reproducirati, jih povezati in objaviti na spletu, tako da je dostop do njih mogoč po vsem svetu. Samo Google je doslej shranil 8 milijard spletnih strani. Možnosti digitalnega arhiva človeštva so skoraj neomejene: vsak od nas bi lahko za pisalno mizo zajemal vsebine iz srednjeveških rokopisov ali predvajal posnetke gramofonskih plošč Beatlesov izpred pol stoletja.
Bavarska državna knjižnica (Bayerische StaatsBibliothek ali BSB) je tako kot veliko drugih knjižnic začela z digitalizacijo svojega knjižnega fonda. Naglica je nujna, saj okoli 20% knjig grozi z razpadom. Z 9. milijoni zvezkov spada med najpomembnejše raziskovalne knjižnice na svetu, vendar le stežka izpeljuje digitalizacijo brez zunanje pomoči.1
Münchensko središče za digitalizacijo (Münchener Digitalisierungszentrum ali MDZ) od leta 1997 digitalizira in objavlja knjižne zaklade Bavarske državne knjižnice in nudi eno največjih in najhitreje rastočih digitalnih zbirk v Nemčiji. Več čitalcev visoke ločljivosti, primernih za vse vrste formatov, zagotavlja strokovno in kakovostno delo. Februarja 2007 se je obseg dela strmo povečal in arhiv je presegel mejo 15 milijonov datotek, marca istega leta pa se je vzpostavilo partnerstvo med knjižnico in spletnim velikanom Googlom, ki je v tem projektu digitaliziral preko milijon knjig.
MDZ uporablja več vrst čitalcev, naj omenim le dva: tip "Grazer Kameratisch" za digitaliziranje dragocenih ali krhkih rokopisov in inovativne robotizirane čitalce avstrijskga podjetja Treventus, ki zmorejo do 1800 strani na uro. Dva od teh sta trenutno v uporabi za projekt digitalizacije tiskov iz 16. stoletja.2
Čitalec tipa Grazer Kameratisch (levo) in robotizirani čitalec (desno)2
Robotizirani čitalec - kratek film
http://www.treventus.com/buchscanner_scanrobot_video.html
Med pregledovanjem obsežnega spletnega gradiva najdemo tudi poglavje o heraldiki. V tem trenutku je v CodIcon Online dostopnih 49 grbovnih knjig iz poznega srednjega veka, renesanse in baroka, ki so večinoma nastale na Bavarskem, pa tudi drugod po Evropi. Glede na to, da smo Slovenci in Bavarci živeli v istem cesarstvu, se v knjigah zelo pogosto pojavljajo slovenski teritorialni grbi in grbi rodbin povezanih s Slovenci in slovenskim ozemljem.
Iskanje grbov je obrodilo sadove v 17 knjigah na skupaj 127. straneh. V večini gre za grbe slovenskih zgodovinskih dežel, štajerskih mest, plemiških družin oz. grofov in gospostev celjskih, goriških, Turjačanov, Ortenburžanov, Spanheimov, Lambergov in andeških. V skoraj vsaki knjigi ne manjkajo tudi grbi habsburških cesarjev in nadvojvod, ki imajo na orlovem prsnem ščitu polja z "notranjeavstrijskimi" deželami.
Digitalizirane strani z grbi za enkrat še ne bodo objavljene v slikovnem formatu, ker jih ščitijo avtorske pravice. Velika želja pa je, da bi se objavilo vseh 127 strani, vendar še ni izvedljivo zaradi izredno navitih cen s strani Bavarske državne knjižnice, ki si jih Slovenski spletni portal o heraldiki ne more privoščiti, ker deluje povsem neprofitno in je brez donatorskih ali državnih sredstev. Prišla pa je vendarle vzpodbudna beseda s strani Gundule Niemeyer iz digitalnega oddelka Bavarske državne knjižnice, da se pripravlja preureditev tarifnega sistema in da bo uvedena tudi nekomercialna kategorija, vendar je datum še neznanka in uganka.
Objavljam pa seznam knjig s posameznimi stranmi z grbi, do katerih lahko dostopate neposredno na bavarskem portalu - CodIcon Online (izberite: Heraldik):

V primeru, da ni mogoče vzpostaviti povezave do CodIcon Online, gre za težave münchenskega središča za digitalizacijo.
Ker je grbov v knjigah na tisoče se je verjetno tudi zgodilo, da sem katerega spregledal. Če med pregledovanjem opazite še kaj novega, mi prosim javite, da bo pregled popoln. Pa veselo brskanje želim, ker so nekatere knjige na seznamu res fantastično poslikane, še posebej poznogotske.

info@grboslovje.si telefon +38640626357