Slovenska heraldika
SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI
Grafični pregled razvoja grba Kranjske
Avtor: Aleksander Hribovšek
Od leve proti desni: grb Kranjske iz 13. oziroma prve polovice 14. stoletja, med približno letoma 1364 in 1380, po približno letu 1380, po letu 1463 in po letu 1836
Grafični pregled razvoja deželnega grba Kranjske temelji na večletni študiji različnih virov ob izdatni pomoči nizozemskih heraldikov v povezavi s Heroldom - nemškim združenjem za heraldiko in genealogijo, ki premorejo bogato zbirko do sedaj pri nas še nepoznanih heraldičnih almanahov oziroma grbovnih knjig Svetega rimskega cesarstva. Obširnejši članek na to temo je tudi že v nastajanju in bo še letos objavljen v strokovni literaturi in na našem portalu. Zgodovina grba se je že večkrat pojavila v različni literaturi vendar do sedaj brez konkretne slikovne podpore.
Kratko zgodovinsko ozadje in zgodovino grba si lahko preberete na naslednji povezavi:
V tokratnem članku smo se osredotočili le na izrise posameznih različic, ki temeljijo na njegovem razvoju v povezavi z različnimi mejniki v zgodovini grba Kranjske. Stilski izris grbov in barve približno odgovarjajo posameznim obdobjem, od stvarne preprostosti zgodnje gotike, do všečne zrele gotike in dovršenosti pozne gotike. Po srednjem veku se vsebina grba ni spreminljala do leta 1836, le stilski izris in oblika ščita sta sledila modnim smernicam renesanse, baroka in rokokoja.
Do prve polovice 14. stoletja je bil orel rdeče barve, brez krone in brez prsnega krajca.
Približno po letu 1364 se na sedaj modrem orlu pojavi srebrno-rdeče šahiran prsni krajec. Število razdelitev v dvovrstni šahovnici je bilo različno, vendar prsnega krajca na grbu dosledno ne upodabljajo vedno.
Po letu 1369, zagotovo pa po letu 1380, se barva polja spremeni iz srebrne v zlato, vendar se ne uporablja dosledno in srečujemo grbe tudi s srebrnim poljem.
Leta 1463 je cesar Friderik III. izboljšal deželni grb, ki je dobil orla s srednjeveško cesarsko krono, doslej srebrno-rdeč šahiran krajec pa je bil nadomeščen z zlato-rdečim. Polje ščita ostane zlato. Na cesarjevi listini je orel upodobljen z 22-krat zlato-rdeče šahiranim prsnim krajcem, na mojem izrisu le 14-krat. Število razdelitev v dvovrstni šahovnici je bilo zelo različno in nedosledno, prav tako tudi barva polja, kjer se je zaradi površnega prerisovanja novoveških umetnikov dostikrat pojavljala tudi v srebrni barvi.
Grb v barvah odloka dvorne pisarne cesarja Ferdinanda I. iz leta 1836, ki je zlato polje ščita spremenil v srebrno - kar je povzročilo hude proteste in spore -, prav tako tudi v dveh progah desetkrat srebrno-rdeče šahiran krajec, ki je bil prej zlato-rdeč. Kot tak se je ohranil do danes, le da barv krajca niso dosledno upoštevali in se do leta 1918 pojavlja tudi 14-krat zlato-rdeče šahiran. Orla sva s soavtorjem umestila v t.i. slovenski ščit, ki je v uporabi v sodobni slovenski teritorialni heraldiki od devetdesetih let 20. stoletja dalje. Grb Kranjske je danes še vedno aktualen in bo vključen v marsikaterega izmed bodočih pokrajinskih grbov.
info@grboslovje.si telefon +38640626357