Slovenska heraldika

SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI

Natečaj za novi slovenski grb

Natečaj slovenskega spletnega portala o heraldiki in magazinsko-izobraževalne oddaje Živa, RTS Maribor

Spoštovani ljubitelji heraldike, heraldiki in vsi, ki jih ta veda zanima!

Vljudno vabljeni k sodelovanju na natečaju za "novi" slovenski grb, ki bo trajal od 9.11.2009 do 9.12.2009.

Natečaj je zgolj informativne narave z namenom iskanja najprimernejšega grba, ki bi vsebinsko, heraldično in zgodovinsko najbolje predstavil državo Slovenijo. Za natečaj smo se odločili, ker si Slovenija zasluži vsebinsko in heraldično primeren simbol (grb), ki ga že od samega nastanka države seveda ne premore. Beseda "novi" je zgoraj v navednicah, ker pravzaprav ne iščemo novega ampak grb nasploh. Zakaj? Parlament je leta 1991 uzakonil emblem, ki se podreja emblemografskim zakonitostim in nikakor ne heraldičnim, kljub temu, da je v zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) iz leta 1994 zapisan in predstavljen kot grb.

Pogoji sodelovanja:

1. svoje predloge za slovenski grb pošljite do 9.12.2009
2. na elektronski naslov: aleksander.hribovsek@gmail.com
3. grb naj bo upodobljen na ščitu heraldično priznane oblike, s heraldičnimi atributi in v heraldičnih barvah
4. priponke z grbi naj bodo v enem od standardnih računalniških slikovnih formatov (.gif, .jpg, .png, .pdf, .bmp, .tif, .cdr, .ai)
5. višina slike naj ne bo manjša od 300 slikovnih točk (pixlov)
6. navedite tudi svoje podatke: ime, priimek in naslov (naslov ne bo objavljen)
7. pošljete lahko tudi več kot en predlog

Komisija:

• Aleksander Hribovšek
• Natalija Bratkovič

Objava in nagrade:

• Po zakjučku natečaja bodo vsi grbi objavljeni na našem spletnem portalu in v oddaji Živa do konca letošnjega leta.
• Najboljši trije predlogi bodo nagrajeni:
  1. mesto: knjiga Božo Otorepec, Franc Valt Jurečič, Zgodovina grba mesta Ljubljana in replika pečata (v šatulji) mesta Ljubljane s celjske listine z dne 27.8.1338 - pečat se je uporabljal že v 13. stoletju in prikazuje najstarejšo znano utrdbo na Ljubljanskem griču - grad koroških vojvod Spanheimov, lastnikov ljubljanskega zemljiškega gospostva
  2. mesto: replika pečata (v šatulji) mesta Ljubljane s celjske listine z dne 27.8.1338
  3. mesto: replika pečata (v šatulji) mesta Ljubljane s celjske listine z dne 27.8.1338
• Nagrade bodo poslane na naslov, ki ga boste navedli.

Zakaj torej "grb" Republike Slovenije ni grb?

Emblem Slovenije

Ni vse heraldika, kar je heraldiki podobno. V pol tisočletja od nastanka se je v njej nabralo zelo veliko različnih amaterskih tolmačenj in strokovno spornih rešitev, ki jih ta umetnost in hkrati (razmeroma eksaktna) veda kajpada ne more sprejeti. Še več, če vsakdanja praksa prinaša upodobitve vedno novih zamisli, ki s heraldičnimi zakonitostmi nimajo veliko skupnega, o pravilnem in odgovornem odnosu do heraldike seveda ne moremo govoriti. Bogata slovenska heraldična zgodovina nas zavezuje k spoštljivemu odnosu do heraldike kot enega izmed temeljev evropske in slovenske kulture. Naše heraldično izročilo je staro več kot osemsto let in nas potencialno postavlja ob bok ostalim evropskim nacijam, ki so glavne nosilke te plemenite tradicije.¹

Vsi grafični znaki so lahko simbolnega pomena. V splošnem znakoslovju, ki ga soustvarjata heraldika in emblemografija, razlikujemo prvo od druge po tem, da je heraldika eksaktna (natančno opredeljena, jasna, dovršena in enkratna po svojem izrazu) veda s točno določeno izraznostjo in unikatno razlago. Heraldika ima družbeno in pravno konotacijo, njeno poslanstvo pa značaj nespremenljive stalnosti. V nasprotju z njo je emblemografija mnogo bolj splošna in pomensko odvisna od danih okoliščin. Zaradi tega ni eksaktna, dopušča več razlag in torej nima značaja stalnosti. Emblemografija skratka sodi v poljubno krašenje, poslovno oglaševanje (podjetniške znamke) in s tem v ekonomsko propagando nasploh, dalje v turistično in športno identifikacijsko simboliko (turistični znaki, športni znaki, klubske značke), oznake na uniformah vseh vrst ipd.¹

• Risba oz. slika grba brez blazona nima veljave grba, kakor tudi sam blazon ne more nadomestiti grba. Celoto heraldičnega simbola ustvarjata šele oba skupaj.
• Blazon (poenostavljeno rečeno "opis grba") je heraldično strokovna besedna predstavitev grba in je pravno bistvo grbovnega simbola.

"Grb" Republike Slovenije nima heraldično strokovnega opisa grba (blazona). Četudi bi ga hoteli naknadno zapisati, bi bilo kaj takega nemogoče zaradi same slike, ki ne sledi pravilom heraldične teorije. Ima pa geometrijski opis, kar ga uvršča med embleme.

Citiram²:

"Državni simboli

Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi / Uradni list RS, Št. 67-2392/94, str.3715.
1. maja 2004 je Republika Slovenija postala članica Evropske unije. Z zastavo in himno Evropske unije izkazuje Republika Slovenija svoje članstvo v EU. Uporabo zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji ureja Uredba o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 38/2004).

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.

Tridimenzionalna podoba grba je razdeljena v gornji konkavni in spodnji konveksni del. Med njima je izveden mehek prehod, ki poteka diagonalno z leve in desne strani po zunanji stranici lika Triglava. Grafične linije grba tudi pri tridimenzionalni izvedbi določa "Geometrijsko pravilo za risanje grba"."

Prav tako bi morala tudi slikovna upodobitev državnega grba slediti pravilom heraldike, vendar jim ne:

• Grbovna podoba zagotavlja odslikavo blazona zgolj takrat, ko je grb upodobljen heraldično, to je s heraldičnimi atributi na heraldičnem ščitu in v heraldičnih barvah.
• Heraldična teorija ne dovoljuje unikatnih posebnosti v grbih, ker onemogočajo heraldično pravilno blazoniranje in heraldično prepoznavo postave ali lika.
• Za poslikavo grba se uporabljajo predmeti iz žive in nežive narave. Biti morajo znani in uporabljani do leta 1500 ter slikani v heraldičnem stilu.

Seznam najosnovnejših napak:

1. "grb" nima heraldično priznane oblike ščita
2. obroba ščita (rdeča) ni pravilno izvedena, heraldična obroba (št. 49) mora potekati po vseh treh stranicah ščita
3. gora (Triglav) lebdi nad ščitovo obrobo
4. "gora" je napačno naslikana v stilu izredno popačenega koničastega heraldičnega reza
5. Triglav ni heraldični atribut, gora s tremi vrhovi se heraldično naslika popolnoma drugače
6. "dve valoviti modri črti" naj bi predstavljali morje in reke, vendar lahko valovita tramova predstavljata le reke

Upam, da vas zgornje ocene in obrazložitve niso prestrašile. Sprejemamo vse predloge in zagotovo jih bo večina odličnih, zato še enkrat: vabljeni.

S spoštovanjem,
Aleksander Hribovšek in oddaja Živa

Opombe

¹ Heraldika, http://www.grboslovje.si/shramba09/Heraldika.pdf
² Vlada Republike Slovenije, državni simboli, http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/

©2007-2010   Slovenska heraldika   www.grboslovje.si   |   Avtor in izvedba:   Aleksander Hribovšek     info@grboslovje.si   telefon   +38640626357