Grb portala Slovenska heraldika

Slovenska heraldika

SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI

Grb portala Slovenska heraldika

Heraldični utrinki: izbor teritorialnih grbov na Slovenskem

10.12.12
Avtor: Aleksander Hribovšek

Cesarski grb na Ljubljanskem gradu iz druge polovice 16. stoletja

Cesarski grb na Ljubljanskem gradu iz druge polovice 16. stoletja Kazemata Ljubljanskega gradu Ljubljanski grad

Orel je simbol velikodušnosti, moči, božje sile, poguma in pravičnosti. Že v pradavnih kulturah starega vzhoda je veljal za kralja ptic, predstavljal najvišje božanstvo, božjo moč, oblast in poosebljal vladarja, sprva v Babilonu, kasneje pa v stari Perziji in celo pod Ptolemajci v Egiptu. V helenski Grčiji je bil znak Zevsa, v Rimskem cesarstvu pa simbol Jupitra. Orel antičnega Rima je bil tudi simbol cesarske moči in navsezadnje samega imperija. Tudi krščanska simbolika ga je vzela za svojega. Dvoglavi orel je bil zelo pomemben simbol Hetitov, Asircev, Egipčanov in kasneje tudi Bizantincev.

Karel Veliki je ob prenovi Rimskega cesarstva (l. 800) izbral orla kot simbol svetovnega vladarja. Kasneje je pod Otoningi zacvetela ideja o nadaljevanju Rimskega cesarstva z orlom kot znakom cesarske oblasti, Salijci pa so uporabljali celo predheraldični cesarski pečat v obliki orla.

Kot heraldična figura cesarskega poglavarja se je orel prvič pojavil leta 1140 v Svetovni kroniki škofa Otona iz Brižin (Otto von Freising). Pod Friderikom I. Rdečebradcem je bil zlat orel na črnem polju cesarski znak in grb cesarskega rodu, s Henrikom VI. pa se prvič pojavi črn, rdeče opremljen orel na zlatem polju (v kasnejšem viru Codex Manese 1305-1340). Leta 1250 naj bi Friderik II. uporabljal črnega orla na zlatem polju kot kraljevi grb in že dvoglavega kot cesarskega. Vendar do tega obdobja srečujemo orle v različnih barvah in težko govorimo o točno definiranem grbu Svetega rimskega cesarstva. Grb se je ustalil šele nekako v drugi polovici 13. stoletja.

Dvoglavega orla najdemo na plemiških pečatih našega cesarstva že leta 1202, v času Ludvika IV. pa se pojavi tudi na angleškem grbovnem svitku. Predstavljal naj bi združeno posvetno in cerkveno oblast, uradno in zatrdno pa se usidra šele ob cesarskem kronanju Sigismunda Luksemburškega leta 1434 in ostane cesarski grb do leta 1918 (takrat seveda kot grb Avstro-Ogrske).

V 15. stoletju so nastale prve oblikovne spremembe, orlova glava je dobila nimb (svetniški sij) in trup prsni ščit dednih dežel cesarja, kasneje pa nimb izgine, dodajajo pa razkošne dodatke, kot so žezlo, krona, cesarsko jabolko, meč in red zlatega runa.

Grb na freski nima ščita, orel pa je kronan s cesarsko krono. Orlovi glavi sta nimbirani, na prsih pa se bohoti kvadrirani ščit s krono, katerega polja (4) predstavljajo Madžarsko in Češko. Prsni ščit ima dodatni srčni ščit (sekani in deljeni) s tremi polji: Kastilija, Avstrija in Burgundija.

Več o grbih na Ljubljanskem gradu:



Kraljevi grb na križišču Koroške in Strossmayerjeve ulice v Mariboru iz leta 1552 - Šentpavelski dvor

Cesarski grb na križišču Koroške in Strossmayerjeve ulice v Mariboru iz leta 1552 - Šentpavelski dvor Šentpavelski dvor

Grb ima renesančni ščit s krono, obdaja ga veriga reda zlate rune, orel pa je enoglavi. Na prsih se bohoti kvadrirani ščit, katerega polja (4) predstavljajo Madžarsko in Češko. Prsni ščit ima dodatni srčni ščit (sekani) z dvema poljema: Avstrija in Burgundija.



Motiv grba dežele Štajerske na Splošni bolnišnici Brežice iz leta 1888

Motiv grba dežele Štajerske na Splošni bolnišnici Brežice iz leta 1888 Splošna bolnišnica Brežice

Osnovna definicija grba je, da je grb barvni slikovni znak, ki leži na ščitu. Če ščita ni, ne moremo govoriti o grbu, razen v primeru zgodovinsko-dekadentnih izrisov, ki jih seveda upoštevamo (npr. cesarski grb). V primeru Splošne bolnišnice Brežice gre za motiv iz grba.
Več o zgodovini in nastanku grba Štajerske si lahko preberete tukaj:



Grb dežele Štajerske na Grand hotelu Rogaška iz druge polovice 19. stoletja

Grb dežele Štajerske na Grand hotelu Rogaška iz druge polovice 19. stoletja Grand hotel Rogaška

Barva ščitovega polja je danes napačna, morala bi biti zelena. Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in to leto velja za leto ustanovitve zdravilišča.
Več o zgodovini in nastanku grba Štajerske si lahko preberete tukaj:



Grb dežele Štajerske na stavbi zobne ordinacije na Zdraviliškem trgu nasproti Grand hotela Rogaška, verjetno iz preloma iz 19. v 20. stoletje

Grb dežele Štajerske na stavbi zobne ordinacije na Zdraviliškem trgu nasproti Grand hotela Rogaška, verjetno iz preloma iz 19. v 20. stoletje. Zobna ordinacija na Zdraviliškem trgu nasproti Grand hotela Rogaška

Štajerski grb na stavbi zobne ordinacije na Zdraviliškem trgu nasproti Grand hotela Rogaška je v obliki poznogotskega polkrožnega ščita, ki ima poleg barve ščitovega polja dodano tudi heraldilčno šrafuro.
Več o zgodovini in nastanku grba Štajerske si lahko preberete tukaj:



Mariborski grb na križišču Koroške in Strossmayerjeve ulice v Mariboru iz leta 1552 - na hiši nasproti Šentpavelskega dvora

Mariborski grb na križišču Koroške in Strossmayerjeve ulice v Mariboru - na hiši nasproti Šentpavelskega dvora Hiša nasproti Šentpavelskega dvora

Heraldični opis grba Maribora:

Na rdečem polju ščita raste iz dna srebrno klesano obzidje, ki ima na sredini vhodni stolp, katerega odprta obokana vrata imajo dvignjeno zlato zaporno rešetko. Nad vrati sta dve pokončni lini in nad njima zidni konzolni venec s štirimi cinami izza katerih se dviga sedlasta streha z dvema zlatima glavičema. Desno in levo od vratnega stolpa za obzidjem je po en srebrni enonadstropni stolp, ki ima v prvem nadstropju eno polkrožno okno. Nad oknom je zidni konzolni venec s tremi cinami izza katerih se dviga sedlasta streha z dvema zlatima glavičema. Med stolpoma lebdi srebrn, na glavo obrnjen, golob z razprtimi krili.

Ptica je tisti atribut, ki uspešno ločuje mariborski grb od ostalih srebrno-rdečih grbov, ki imajo upodobljeno heraldično zgradbo ali utrjeno naselje. Heraldiki so se nekako uskladili, da naj bi prvotno naslikana ptica iz pečatov 13. stoletja predstavljala orla, danes pa gre za goloba. In sicer naj bi v navzdol spuščajoči legi predstavljal sv. Duha. Takšna upodobitev je bila običajna tudi na upodobitvah sv. Janeza Krstnika, farnega patrona Maribora, ob krstu Kristusa: »Videl sem Duha, ki je prihajal kakor golob z neba« (Janez 1,33).



prejšnji članek naslednji članek
seznam novic in člankov

slike imajo povečavo
  ©  Aleksander Hribovšek   2007-2014   Slovenska heraldika  |  www.grboslovje.si   elektronska pošta   info@grboslovje.si   telefon   +386 41 597 821