Slovenska heraldika

Heraldični utrinki: izbor teritorialnih grbov na Slovenskem

10. 12. 2012
Avtor: Aleksander Hribovšek

Cesarski grb na Ljubljanskem gradu iz druge polovice 16. stoletja

Karel Veliki je ob prenovi Rimskega cesarstva (l. 800) izbral orla kot simbol svetovnega vladarja. Kasneje je pod Otoningi zacvetela ideja o nadaljevanju Rimskega cesarstva z orlom kot znakom cesarske oblasti, Salijci pa so uporabljali celo predheraldični cesarski pečat v obliki orla.

Kot heraldični atribut cesarskega poglavarja se je orel prvič pojavil leta 1140 v Svetovni kroniki škofa Otona iz Brižin (Otto von Freising). Pod Friderikom I. Rdečebradcem je bil zlat orel na črnem polju cesarski znak in grb cesarskega rodu, s Henrikom VI. pa se prvič pojavi črn, rdeče opremljen orel na zlatem polju (v kasnejšem viru Codex Manese 1305-1340). Leta 1250 naj bi Friderik II. uporabljal črnega orla na zlatem polju kot kraljevi grb in že dvoglavega kot cesarskega. Vendar do tega obdobja srečujemo orle v različnih barvah in težko govorimo o točno definiranem grbu Svetega rimskega cesarstva. Grb se je ustalil šele nekako v drugi polovici 13. stoletja.

Dvoglavega orla najdemo na plemiških pečatih našega cesarstva že leta 1202, v času Ludvika IV. pa se pojavi tudi na angleškem grbovnem svitku. Predstavljal naj bi združeno posvetno in cerkveno oblast, uradno in zatrdno pa se usidra šele ob cesarskem kronanju Sigismunda Luksemburškega leta 1434 in ostane cesarski grb do leta 1918 (takrat seveda kot grb Avstro-Ogrske).

V 15. stoletju so nastale prve oblikovne spremembe, orlova glava je dobila nimb (svetniški sij) in trup prsni ščit dednih dežel cesarja, kasneje pa nimb izgine, dodajajo pa razkošne dodatke, kot so žezlo, krona, cesarsko jabolko, meč in red zlatega runa.

Orel na freski ne leži na ščitu, kronan pa je s cesarsko krono. Njegovi glavi sta nimbirani, na prsih pa se bohoti kvadrirani ščit s krono, katerega polja (4) predstavljajo Madžarsko in Češko. Prsni ščit ima dodatni srčni ščit (sekan in deljen) s tremi polji: Kastilija, Avstrija in Burgundija.

  Grbi v kapeli sv. Jurija

Ljubljanski grad. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012.

Cesarski grb na Ljubljanskem gradu iz 16. stoletja. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012. Kazemata Ljubljanskega gradu. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012.
Kraljevi grb na križišču Koroške in Strossmayerjeve ulice v Mariboru iz leta 1552 - Šentpavelski dvor. Foto: Jelka Vrečko, 2011.

Motiv grba dežele Štajerske na Splošni bolnišnici Brežice iz leta 1888

Osnovna definicija grba je, da je grb barvni slikovni znak, ki leži na ščitu. Če ščita ni, ne moremo govoriti o grbu, razen v primeru zgodovinsko-dekadentnih izrisov, ki jih seveda upoštevamo (npr. cesarski grb). V primeru Splošne bolnišnice Brežice gre za motiv iz grba.

  Grb Štajerske

Splošna bolnišnica Brežice. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012.

Motiv grba dežele Štajerske na Splošni bolnišnici Brežice iz leta 1888. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012.
Grb dežele Štajerske na Grand hotelu Rogaška iz druge polovice 19. stoletja. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012.
Grb dežele Štajerske na stavbi zobne ordinacije na Zdraviliškem trgu nasproti Grand hotela Rogaška, verjetno iz preloma iz 19. v 20. stoletje. Foto: Aleksander Hribovšek, 2012.
Mariborski grb na križišču Koroške in Strossmayerjeve ulice v Mariboru - na hiši nasproti Šentpavelskega dvora. Foto: Jelka Vrečko, 2012.

Mariborski grb na križišču Koroške in Strossmayerjeve ulice v Mariboru iz leta 1552 - na hiši nasproti Šentpavelskega dvora

Heraldični opis grba Maribora:

Na rdečem polju ščita raste iz dna srebrno klesano obzidje, ki ima na sredini vhodni stolp, katerega odprta obokana vrata imajo dvignjeno zlato zaporno rešetko. Nad vrati sta dve pokončni lini in nad njima zidni konzolni venec s štirimi cinami izza katerih se dviga sedlasta streha z dvema zlatima glavičema. Desno in levo od vratnega stolpa za obzidjem je po en srebrni enonadstropni stolp, ki ima v prvem nadstropju eno polkrožno okno. Nad oknom je zidni konzolni venec s tremi cinami izza katerih se dviga sedlasta streha z dvema zlatima glavičema. Med stolpoma lebdi srebrn, na glavo obrnjen, golob z razprtimi krili.

Ptica je tisti atribut, ki uspešno ločuje mariborski grb od ostalih srebrno-rdečih grbov, ki imajo upodobljeno heraldično zgradbo ali utrjeno naselje. Heraldiki so se nekako uskladili, da naj bi prvotno naslikana ptica iz pečatov 13. stoletja predstavljala orla, danes pa gre za goloba. In sicer naj bi v navzdol spuščajoči legi predstavljal sv. Duha. Takšna upodobitev je bila običajna tudi na upodobitvah sv. Janeza Krstnika, farnega patrona Maribora, ob krstu Kristusa: »Videl sem Duha, ki je prihajal kakor golob z neba« (Janez 1,33).

  Grb Mestne občine Maribor

Hiša nasproti Šentpavelskega dvora. Foto: Jelka Vrečko, 2012.

Grbi na steni Mladike

Mladika je nekdanji dekliški licej v Ljubljani, ki je bil zgrajen med leti 1906 in 1907. Na fasadi severnega krila je ob glavnem vhodu kamnit relief deklet, ki držijo grba Kranjske in Ljubljane ter ščit z neznano vsebino in je delo kiparja Ivana Zajca. Vzidan je bil leta 1910. Relief je viden iz Prešernove ulice. V stavbah je danes sedež Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

  Grb Kranjske

  Grb Mestne občine Ljubljana

Mladika v Ljubljani. Foto: Aleksander Hribovšek, 2008.

Grba Kranjske in Ljubljane na fasadi Mladike iz leta 1910. Foto: Aleksander Hribovšek, 2008.
Grb Kranjske nad vhodom Narodnega muzeja Slovenije iz leta 1887. Foto: Aleksander Hribovšek, 2008.

Grb Kranjske nad vhodom Narodnega muzeja Slovenije

Grb dežele Kranjske v okrasnem loku iz kovanega železa nad vhodom v Narodni muzej Slovenije. Avtor okrasa je bil ljubljanski ključavničarski mojster Albin Ahčin leta 1887 ob izgradnji stavbe muzeja.

Narodni muzej Slovenije. Foto: Aleksander Hribovšek, 2008.

Grb Kranjske na Šolskem centru Ljubljana

Grb Kranjske na steni nekdanje Državne obrtne šole v Ljubljani (današnji Šolski center Ljubljana), ki je bila zgrajena med leti 1909 in 1911.

Grb Kranjske na steni Šolskega centra Ljubljana, 1909-1911. Foto: Aleksander Hribovšek, 2008.
Na vrh
×