Grba Zale in Železne

Prekmurje predstavlja poseben del slovenskega ozemlja. Od konca 9. stoletja pa do leta 1918 je spadalo v madžarsko politično in državno sfero, vendar znotraj nje ni tvorilo enotnega prostora. Z ustalitvijo štajersko-madžarske meje na Kučnici in Muri v 11.-12. stoletju je bilo Prekmurje namreč upravno razdeljeno med južnejšo županijo/grofijo (comitatus) Zalo, ki ji je pripadalo dolnje Prekmurje z Lendavo in severnejšo Železno županijo (Vas), ki ji je pripadalo gornje Prekmurje z Mursko Soboto. Upravna meja med županijama pa je bila v Prekmurju od leta 1176 tudi cerkvena meja med škofijama Györ na severu in Zagreb na jugu. Ta skrajni severni del zagrebške škofije se je v vizitacijskih zapiskih pogosto imenoval districtus Transmuranus, Prekmurje in od tod se je ime kasneje razširilo na ves prostor, ki je 17. avgusta 1919 prišel v okvir Slovenije. Meja je bila dokončno urejena s trianonsko mirovno pogodbo leta 1920.

Glede na na to, da je bilo do 20. stoletja današnje Prekmurje sestavljeno iz dveh županij, govorimo tudi o dveh zgodovinskih grbih te pokrajine. Zala je uporabljala grb z belim tramom na modrem polju in v polju nad tramom krono, Železna pa na modrem polju belo štorkljo s konjsko podkvijo v kljunu, stoječo na trdnjavi in ga najdemo že pred letom 1559.