Slovenska heraldika
SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI
Razvoj heraldike - bojna heraldika
Razvoj med leti 1150 in 1300
Pečat mesta Ljubljana 1280
Ščit iz Seedorfa, Švica 1197
Začetek heraldičnega obdobja je čas križarskih vojn, ko se srečuje na tisoče oboroženih plemičev in vitezov iz različnih delov Evrope. V tem obdobju je še veliko pomembnejše razločevanje med samimi bojevniki, ker gre za množična gibanja.
Heraldično ta čas (12. in 13. stoletje) imenujemo obdobje bojne heraldike in je hkrati tudi izvor heraldike nasploh. Zelo pomembno je, da je podoba na ščitu izrazita (preprosta in barvno jasno podana), od daleč zlahka prepoznavna in hitro ločljiva od drugih ščitnih poslikav. V tem času so že zastopani skorajda vsi družbeni razredi in nekatere skupnosti: 1130 - 1160 fevdalni gospodje, 1180 - 1220 vsi vitezi, 1220 - 1260 oprode, 1220 - 1230 ženske, 1210 - 1220 cerkvena središča in duhovniki, 1230 - 1240 mesta, 1250 meščani in kmetje, 1300 cerkvene skupnosti.
Vseskozi moramo slediti krajevnim in pokrajinskim grbom, ker se skupaj z grbi mest uvrščajo v heraldični segment geografskega prostora. Čeprav je heraldika vojaški fenomen, so bili le plemiči dovolj premožni, da so lahko kupili popolno bojno opremo in prenašali grbe iz roda v rod, kot odločilno za oblast rodbine na določenem ozemlju. Zaradi nenehnih bojev med takimi rodbinami je bila dokaz plemenitega porekla prav plemiška listina, katere sestavni del je bil podeljen grb, ustrezno spremenjen ob podelitvi višjih plemiških stopenj.
Navzočnost heraldike v naših deželah predstavljajo grbi trgov in mest, datirani konec 12. stoletja.
info@grboslovje.si telefon +38640626357