

Grška ščita
Rimska ščita
Normanski vojščak
Že stara ljudstva so označevala svoja plemena z najrazličnejšimi simboli, ki so vsebovali dekorativne geometrijske elemente. Takšno označevanje je bilo za skupnost v vseh pogledih koristno, saj se je v njem prepoznal vsak njen član. Simbol skupnosti je imel izreden pomen med bojevniki tedanjega časa, ker jih je združeval, hkrati pa jih ločeval od nasprotnikov na bojnem polju.
Veliko bojnih simbolov so odkrili pri Asircih in Hetitih, največ pa pri Grkih in Rimljanih. Ti so s simboli (lev, levja glava, dvoglavi orel in rastlinska ornamentika ali geometrijski liki) označevali vojaške legije. Rimljani so imeli največkrat enak simbol na legijskem praporu in na vojaškem ščitu. Germani so na ščitih uporabljali zmaje, konje in bike, stara skandinavska ljudstva pa zmajeve glave obdane z ornamenti izpeljanimi iz run.
Vse te oznake spadajo v predheraldično obdobje, ki ga heraldični analitiki obravnavajo ožje, in sicer v času 10. stoletja in prve polovice 11. stoletja, ko se na ščitih bojevnikov že pojavijo kasneje uradno sprejete heraldične podobe. Mednje spadajo levi, panterji, orli in zmaji; rastlinske vrste zastopata heraldična vrtnica in lilija. Poleg naštetega so pogosto uporabljeni razni križi, ki sami ali v kombinaciji z drugimi elementi tvorijo podobo na prvotnem normanskem ščitu. V tem obdobju že razlikujemo ščite glede na vsebino, ki pa niso več v službi zaznamovanja kake skupnosti, temveč imajo čisto osebno označevalno funkcijo. To obdobje že pozna prve terminološke izraze v starofrancoščini, ki se dopolnjujejo s staroangleškimi, ko Viljem Osvajalec prinese zametke nove vede s celine na Otok.
info@grboslovje.si telefon +38640626357