

Friderik II. Celjski na turnirju, iz
Kronike koncilja v Konstanzi 1414 - 1418
To obdobje pomeni razcvet grboslovja in vse se je vrtelo okoli turnirjev. Na njih je običajno sodelovalo veliko število vitezov, ki jih je bilo potrebno pred tekmovanjem registrirati in jim zaradi boljše razpoznavnosti na tekmovališču dodeliti šlemni okras. Vse to je opravil herold oziroma glasnik, ki je bil v službi pri določenem plemiču.
Nato je prišlo do tesnejše povezave med lastnikom grba in podobo na ščitu. Ta naj bi označevala in predstavljala tiste lastnosti, ki resnično zaznamujejo njenega lastnika, kar je bilo v obdobju bojne heraldike manj izrazito, saj so v grbih prevladovale bojne podobe ali celo nekateri naravni elementi, ki so označevali bojevitost vojaškega oddelka oz. predstavljali lastnosti ozemlja, s katerega so prihajali. Heraldika je dobivala vedno večje razsežnosti, ne samo z označevanjem lastnikovih lastnosti, temveč tudi z novimi kombinacijami različnih heraldičnih podob.
V slovenskih deželah beležimo ravno v tem obdobju prve evidenčno urejene heraldične zbornike.
info@grboslovje.si telefon +38640626357