Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI

Grb portala Slovenska heraldika

Register grbov Republike Slovenije

Izdelava grbov

Heraldica Slovenica

facebook

Razvoj heraldike - herold

kralj grba in vojvoda Bretanije; vir: Heraldik, Ottfried Neubecker, Augsburg 1990
Kralj grba in vojvoda Bretanije
heroldi otvorijo turnir; vir: Heraldik, Ottfried Neubecker, Augsburg 1990
Heroldi otvorijo turnir
obleka herloda cesarja Svetega rimskega cesarstva; vir: Heraldik, Ottfried Neubecker, Augsburg 1990
Obleka herloda cesarja Svetega rimskega cesarstva

Višje in visoko plemstvo, predvsem alodialni gospodje, so imeli ponekod že od konca 12. stoletja, večinoma pa od 13. stoletja svoje glasnike, ki so jim iz latinske besede heraldus (glasnik, klicar) izpeljali ime herold. Stara visoka nemščina je poznala prvotno obliko izpeljanke hariwalt (1367), francoščina pa izpeljavo hirau (1285).

Glasniki so bili redni odposlanci svojih nadrejenih, zastopali so jih pri najrazličnejših pogajanjih, pri sklepanjih premirij, vojnih napovedih ali pri razglašanju pomembnih odločitev, ki jih je za svoje podanike sprejel njihov gospod. Imeli so posebno obleko, ki je v celoti predstavljala lastnikov grb, podobno obleko pa je nosil tudi ob velikih slovesnostih lastnik sam. Heroldi so bili neoboroženi, v rokah pa nosili belo palico, kot znak posredniške funkcije. Pri opravljanju svojega dela jih je varovala imuniteta, saj je bilo strogo prepovedano in kaznivo kakorkoli ogroziti ali celo napasti glasnika.

Zelo je bilo pomembno, da je imel herold izredno dober spomin za grbe in da je znal prepoznati bližajočega se sovražnika. Na turnirjih je bilo treba identificirati in zabeležiti čedalje več grbov, zato dela ni mogel opraviti en sam. Heroldi so se delili na tri stopnje: kralj grba, glasnik in pomočnik (varuh). Vsakemu udeležencu turnirja je glasnik tudi dodelil šlemno okrasje, po katerem je bil lažje razpoznaven.

Ko so turnirji počasi začeli izgubljati priljubljenost, glasnik ni imel več vloge klicarja na turnirjih, temveč je postal odgovoren za dvorni protokol, ceremonije in sprejeme, večinoma pa se je njegovo delo osredotočilo na beleženje, načrtovanje in včasih tudi izdelovanje grbov, ki jih je s slovesno listino (velikokrat skupaj s plemiško diplomo) podeljeval njegov nadrejeni. Podobe teh grbov so imele čisto drugačen pomen kakor v dobi, ko je bilo najpomembnejše hitro in natančno razločevanje nasprotnika.

Vir STANIČ, R., JAKOPIČ, T., LEČNIK, A. Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin, Ljubljana: Lečnik, Heraldica Slovenica, 2005
JUREČIČ, V. http://www.heraldika.si (uporabljeno 2007-10-13).
NEUBECKER, O. Heraldik: Wappen - ihr Ursprung, Sinn und Wert, Augsburg: Battenberg, 1990
Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI Slovenska heraldika  |  www.grboslovje.si
©  Aleksander Hribovšek   2007-2017
elektronska pošta   aleksander@heraldica-slovenica.si
telefon   +386 41 597 821