Slovenska heraldika

Uvod v heraldiko

Heraldika je veda, ki je soustvarjala pojem umetnostne zgodovine in jo danes tudi bistveno dopolnjuje v njeno celoto. V srednjem veku je veljala za filozofsko vedo, danes pa je dopolnilna veda umetnostne zgodovine.
1. Teoretična heraldika se ukvarja z zakoni in pravili vsebine grbov, hkrati pa se ukvarja tudi s samo zgodovino grbov in grboslovja.
2. Praktična heraldika se ukvarja z oblikovanjem grbov, s heraldično pravilno predstavo vseh delov grba, po že predpisanih pravilih in zakonih heraldične teorije.
3. Heraldično pravo obsega pravno podlago za uporabo grbov, pečatov, nadzor nad unikatnostjo in posest nad njimi.

Heraldika vodi grbe v skladu s heraldičnim pravom. Heraldično pravo je avtohtono in ni identično z avtorskim pravom kakršno je uveljavljeno v emblemografiji in arhitekturi.

Blazon je strokovna, v "heraldičnem jeziku" izražena besedna predstavitev grba. Le blazon ima pomen pravno veljavnega dokumenta, medtem ko je grb pravzaprav slikovna barvna predstavitev blazona. Pravno torej grb lahko uveljavljamo le z dobrim (strokovno napisanim) blazonom, brez tega ga tudi ni mogoče pravno ščititi.

Heraldika tudi poustvarja in ustvarja grbe, za kar je nujno poznavanje ved: sfragistike, sfaleristike, insigniologije, ikonologije, arhontologije, nobilistike idr. Ob tem je nujno poznavanje heraldične zoologije in heraldične botanike, ker nista identični z naravno zoologijo in naravno botaniko.

Na naših tleh se ob preučevanju heraldike in njenih virov redno srečujemo s srednjeevropsko heraldiko, italsko-beneška heraldika pa je prisotna med obalnimi mesti (Istra).

Heraldika je neločljivo povezana z družboslovjem, sociologijo, rodoslovjem, genealogijo, orožarsko-, gospodarsko-, politično-, socialno-, umetnostno- ter cerkveno zgodovino.