24. 8. 2015
Avtor: Aleksander Hribovšek
Zastava je večbarvni kos tkanine, ki je pritrjen na drog, običajno pravokotne oblike (ne vedno) ter nastopa kot simbol pripadnosti nekemu ozemlju, narodu, posamezniku in organizaciji ali pa služi kot sredstvo za signalno komuniciranje.
V primeru smrti jo izobesimo na polovico droga, narobe obrnjena ali skupaj zvezana pa je pomorski klic na pomoč.
V obdobju Marije Terezije je naša vojna mornarica uporabljala tip zastave, ki ga imenujemo heraldična zastava. Ta preslika vsebino grba na pravokotno površino tkanine, kar v našem primeru pomeni črnega dvoglavega orla z mečem in žezlom v krempljih na rumenem polju (1749). Zastava trgovske mornarice je imela na rumenem polju tanke vodoravne črte in črnega dvoglavega orla v glavnem kvadrantu oziroma kantonu.
Zastava trgovske mornarice 1749-17861.
Tabela zastav in kokard Avstro-Ogrske iz leta 19002.
37 let kasneje je cesar Jožef II. ukazal (dopisa iz 28. februarja in 10. marca 1786) spremembo starih zastav. Cesarska pisarna je predstavila več predlogov, ki niso poželi cesarjevega odobravanja, dokler ni 20. marca 1786 prejel osnutka od samega dvornega kanclerja kneza Kaunitza. Predlog rdeče-belo-rdeče s hišnim grbom, rahlo zamaknjenim proti drogu, je padel na plodna tla in tako je cesarstvo dobilo novo zastavo vojne mornarice, ki je bila hkrati tudi zastava trgovske mornarice (št. 6).
24. decembra 1867 so zastavo v skladu z duhom nove dvojne monarhije dopolnili z ogrsko polovico in jo 6. marca 1869 tudi uvedli v trgovsko mornarico (št. 9) ter tako ločili od zastave vojne mornarice.
Bosna je uporabljala rdeče-rumeno.
1 MAYER, H. F., WINKLER, D. In allen Häfen war Österreich, Dunaj 1987
2 STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1900
