11.-15. julij 2022
Društvo Heraldica Slovenica je med 11. in 15. julijem 2022 v Ljubljani organiziralo vsebinsko bogat in odmeven mednarodni zastavoslovni kongres ICV 29. Mednarodni kongresi zastavoslovja so organizirani na vsaki dve leti že od leta 1967 in predstavljajo vodilni forum za izmenjavo idej in informacij o zastavah, simbolih in sorodni materialni kulturi ter nam pomagajo razumeti in razložiti kulturno, družbeno in politično organizacijo družbe, nekoč in danes.
Kongres zastavoslovja se je neuradno pričel že v nedeljo, 10. julija, z registracijo in sprejemom kongresnikov in spremljevalcev na ljubljanskem Nebotičniku. Na kongres se je prijavilo več kot 80 udeležencev iz 24 držav. Od tega je bilo 28 predavateljev. Poleg predavanj je bilo poskrbljeno tudi za spremljevalce, ki so kongresne dneve izkoristili z izdelanim lokalnim turistični programom, dodatno pa so vsi udeleženci imeli tudi možnost ogleda Slovenije pred in po kongresu, v sklopu dnevnih ekskurzij v organizaciji Društva Heraldica Slovenica.
Kongres smo slovesno odprli v ponedeljek zjutraj z namestitvijo zastave kongresa na Mestno hišo, udarcem kladiva izpod rok predsednika FIAV Željka Haimerja ter izvedbo himne Slovenije in FIAV (Fédération internationale des associations vexillologiques).
Sledila so prva predavanja:
Zvečer je potekal v Mestnem muzeju Ljubljana slavnostni sprejem. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta RS g. Alojz Kovšca, ki je v govoru poudaril, da je počaščen, da se kongres zastavoslovja odvija v Sloveniji, saj so zastave simboli, ki nas združujejo in simbolizirajo mnoge vrednote, kot so strpnost, solidarnost, enotnost in povezovanje. V govoru je poudaril, da se še posebej veseli, da si bodo udeleženci kongresa lahko ogledali tudi zastavo, ki je bila izobešena na Trgu republike na dan razglasitve slovenske neodvisnost in ki je po njegovem mnenju res nekaj posebnega, saj ni nikoli vihrala v boju proti kakšnemu drugemu narodu ter tako predstavlja poleg svobode in neodvisnosti tudi simbol bratstva in enotnosti med narodi.
V torek so potekala zanimiva in raznolika predavanja:
Po zaključku torkovih predavanj je sledil 27. občni zbor mednarodne zastavoslovne federacije FIAV. Na zboru so bile izvedene redne volitve vodstva federacije, pri čemer je bil z veliko večino podeljen ponoven mandat dosedanjemu vodstvu v sestavi Željka Heimerja (predsednik), Brucea B. Berryja (generalni sekretar) in Grahama M. P. Bartrama (generalni sekretar za kongrese). Hkrati so bila v FIAV sprejeta tri nova društva: Litvanski inštitut za genealogijo in heraldiko (LIGH), Transilvansko heraldično in veksilološko združenje (THVA) in Singapursko veksilološko društvo (VSS). Generalna skupščina je tudi izglasovala, da se bo kongres leta 2026 odvijal v Parizu v organizaciji Société française de vexillologie (SFV).
Mednarodni zastavoslovni kongres je bil v Sloveniji izjemna priložnost za ogled slovenskih nacionalnih zastavoslovnih zakladov. Sreda je bila namenjena celodnevni ekskurziji po slovenskih muzejih. Udeleženci so najprej obiskali Muzej novejše zgodovine Slovenije, kjer so si v spremstvu kustosa Marka Ličine ogledali zanimive eksponate in originalno 13-metrsko zastavo, ki so jo v Ljubljani dvignili v trenutku uradne razglasitve samostojnosti in neodvisnosti leta 1991. Po dolgem času hrambe je bila zastava ekskluzivno na ogled udeležencem kongresa. Zastavoslovna eskurzija se je nadaljevala v depoju Muzeja in galerij mesta Ljubljane, kjer so si udeleženci lahko ogledali nekaj ekskluzivnih zgodovinskih zastav iz različnih zgodovinskih obdobij in tudi antikoronsko zastavo, ki jo je oblikovalo naše društvo in je bila nedavno dodana v njihovo muzejsko zbirko. Zadnja postaja zastavoslovne ekskurzije je bil Park vojaške zgodovine Pivka in odprti depo Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Pivki. Ogledali smo si stalno razstavo s poudarkom na osamosvojitvi Slovenije, v depojih pa originalni model za izdelavo slovenskega grba, ki danes visi v Državnem zboru, ter nekdanji emblem Socialistične Republike Slovenije, ki je pred njim visel v republiški skupščini.
V četrtek nas je na kongresu kljub krhkemu zdravju obiskal in pozdravil bivši predsednik Društva Heraldica Slovenica Jože Lajevec, ki je prvi predstavil idejo in dal pobudo za kandidaturo za organizacijo kongresa v Sloveniji že leta 2011. Zato se mu v društvu še enkrat zahvaljujemo.
Četrtkova predavanja:
Četrtkova predavanja smo zaključili s predstavitvijo kongresa ICV 31, ki bo potekal leta 2026 v Parizu in srečanja institucij in združenj članic FIAV.
V petek so potekala zaključna predavanja:
Po zaključki predavanj je Zhao Xinfeng v imenu Kitajskega veksilološkega raziskovalnega centra (VRCC) predstavil organizacijo in simbole naslednjega kongresa ICV 30, ki bo potekal čez dve leti v Pekingu.
Kongres smo zaključili z gala večerjo v Klubu Cankarjevega doma. Na zaključni večerji so bile podeljene tudi nagrade FIAV. Odlikovanje Laureat federacije za izjemen, izviren prispevek k veksilološki znanosti so prejeli Patrice de la Condamine, Jovan Jonovski in Anne M. Platoff. Nagrado “A Fellow of the Federation”, ki se podeljuje za pomembne prispevke k veksilologiji in zasluge organizaciji FIAV, so prejeli Philip Tibbetts in trije člani Društva Heraldica Slovenica: Aleksander Hribovšek, Uroš Žižmund in Roman Križanič. Nagrado Vexillon za najpomembnejši prispevek k veksilologiji v dveh letih pred mednarodnim veksilološkim kongresom je prejel Roman Klimeš. Nagrado Whitney Smith, ki se podeljuje za izjemno znanstveno delo in predstavitev prispevka na mednarodnem kongresu veksilologije, pa je prejel Kryštof Huk.
13-članska ekipa Društva Heraldica Slovenica, ki je s prostovoljnim delom poskrbela za brezhiben, gostoljuben in strokoven kongres, se zahvaljuje vsem partnerjem, ki so pomembno pripomogli k izvedbi zelo uspešnega 29. Mednarodnega zastavoslovnega kongresa v Ljubljani. Hvala!
Dragi prijatelji,
z velikim veseljem pozdravljam udeležence z vsega sveta, ki ste prišli med nas, da bi izmenjali izkušnje in se teden dni skupaj ukvarjali z vznemirljivim skupnim interesom, imenovanim veksilologija. Imamo privilegij, da lahko ta težko pričakovani kongres organiziramo v naši prečudoviti državi. Ljubljana je živahno mesto, kjer je kakovost življenja na prvem mestu. Podobo mesta oblikuje harmonična mešanica baroka, secesije in novejših stilov, ki jo dopolnjujeta reka in srednjeveški grad na vrhu hriba. Za stare in nove obiskovalce Slovenije bomo poskrbeli, da se boste vedno znova vračali v Slovenijo.
Preden pa začnemo s kongresom, bi se rad zahvalil vsem vam, ki ste prispevali svoj dragoceni čas in trud, da je ta dogodek uspel. To ne bi bilo mogoče brez podpore vsakega od tukaj prisotnih.
Ne glede na to, da živimo v obdobju, polnem novih izzivov in preizkušenj, pa smo odločeni nadaljevati tradicijo kongresov, ki so jo leta 1965 začeli naši prijatelji. Zato smo se potrudili, da se boste v Sloveniji dobro počutili in da bo naše enotedensko srečanje plodno, predavanja zanimiva, ekskurzija pa polna zastav in edinstvenih praporov, ki nas nestrpno čakajo.
Torej, dobrodošli na 29. Mednarodnem kongresu zastavoslovja.
Aleksander Hribovšek, FF
Predsednik Društva Heraldica Slovenica
Spoštovani gospod Hribovšek, predsednik Društva Heraldica Slovenica,
spoštovani veksilologi in gostje, gospe in gospodje,
dobrodošli v Sloveniji, dobrodošli v Ljubljani, dobrodošli na festivalu in prazniku veksilološke znanosti – na 29. Mednarodnem kongresu zastavoslovja.
Prvi mednarodni kongres zastavoslovja je bil leta 1965 v Muiderbergu na Nizozemskem, kjer je bila ustanovljena neformalna Mednarodna liga veksilologov z zamislijo o ustanovitvi mednarodne organizacije, ki bi vodila in usmerjala veksilološko znanost po vsem svetu. Na drugem kongresu v Zürichu v Švici leta 1967 je bila organizirana Mednarodna zveza zastavoslovnih združenj in prvič dvignjena tudi njena zastava, leta 1969 pa se je na tretjem kongresu v Bostonu v Massachusettsu dvanajst združenj in ustanov priznalo kot ustanovne članice FIAV. Od takrat je FIAV sponzorirala bienalne mednarodne veksilološke kongrese, ki so potekali v Torinu v Italiji, Londonu v Angliji, IJsselmeeru na Nizozemskem, Washingtonu v ZDA, na Dunaju v Avstriji, Ottawi v Kanadi, Oxfordu v Angliji, Madridu v Španiji, San Franciscu v Kaliforniji, Melbournu v Avstraliji, Barceloni v Kataloniji, Zürichu v Švici, Varšavi na Poljskem, Cape Townu v Južni Afriki, Victoriji v Kanadi, Yorku v Angliji, Stockholmu na Švedskem, Buenos Airesu v Argentini, Berlinu v Nemčiji, Jokohami na Japonskem, Alexandriji v Virginiji, Rotterdamu na Nizozemskem, Sydneyu v Avstraliji, spet Londonu v Angliji in San Antoniu v Teksasu leta 2019.
Dve leti za tem naj bi se srečali tukaj v Ljubljani, kar bi sovpadalo s 30. obletnico slovenske samostojnosti in tremi desetletji sedanje državne zastave. Verjetno mi ni treba razlagati, kaj se je globalno zgodilo, da smo morali kongres prestaviti, a za praznovanje in dobre želje ni nikoli prepozno - zato smo tu, da proslavimo slovensko samostojnost in zastavo - čestitke in hvala, da ste nas gostili.
Mednarodni zastavoslovni kongresi so resnično mednarodni dogodki - organizirali smo jih na vseh zemeljskih celinah, razen na Antarktiki, v 15 državah, pri čemer niti nisem poskušal prešteti števila držav, iz katerih so se jih udeležili delegati. Na teh kongresih smo lahko prisluhnili več kot 200 veksilologom, ki so predstavili več kot 500 referatov, skupaj pa so predstavljali korpus veksilološkega znanja, o katerem so sanjali naši predniki v Muiderbergu, Zürichu in Bostonu. Ponosni smo, da je skoraj celoten korpus teh prispevkov pred kratkim v celoti na voljo na spletni strani FIAV, kjer je dostopen vsakomur.
Ta teden bomo v Ljubljani temu seznamu dodali še nekaj deset člankov. Danes smo se zbrali iz približno 15 držav, da bi izmenjali znanje in uživali v študiju zastav, poleg tega pa razvijali prijateljstvo in znanstvene vezi, ki bodo okrepile nadaljnje raziskave.
Hvaležen sem našim gostiteljem, ki so opravili ogromno delo, da so za nas vse pripravili in poskrbeli, da smo se tu počutili dobrodošli. Mnogi od vas, ki ste danes zbrani tukaj, ste sami izkusili, kako težko in koliko trdega dela je bilo treba vložiti v organizacijo zastavoslovnega kongresa, vendar boste morali priznati, da je ekipa Heraldice Slovenice imela ovire, kar je delovale proti njej, in da je iz tega izšla kot zmagovalka.
Vse nas, delegate kongresa, pozivam, da izkoristimo njihov velik trud in jim dokažemo, da je bil vreden. Želim vam prijetno in dragoceno preživet čas na kongresu, ki vam bo dal nov zagon, ko se boste vrnili na svoje domove, da boste še naprej preučevali te zastave.
Zato razglašam 29. Mednarodni zastavoslovni kongres - Ljubljana, Slovenija za odprt!
Podpolkovnik dr. Željko Heimer, LF, FF
Predsednik FIAV
Spoštovani gospe in gospodje;
cenjeni predsednik Društva Heraldica Slovenica gospod Aleksander Hribovšek;
cenjeni ostali visoki gostje – delegati …
V veliko čast mi je, da vas lahko pozdravim in nagovorim v imenu Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta, kot pokrovitelj in gostitelj tokratnega večernega sprejema v okviru 29. mednarodnega kongresa zastavoslovja. Gre za prvi tovrstni kongres v zgodovini Republike Slovenije, ki je minulo leto praznovala okrogli trideseti jubilej. Zaradi izrednih okoliščin, s katerimi se sooča ves svet, ne le Slovenija, so organizatorji morali prestaviti kongres na letošnje leto, bolj prijazno druženju, čeprav še vedno izjemno turbolentno v političnem in družbenem kontekstu. Prav zato sem osebno vesel, da vas lahko gostimo v imenu države Republike Slovenije tudi v luči jubileja 30-letnice naše državotvornosti in seveda 30-letnice slovenske zastave.
Vsi zbrani več kot dobro vemo, kaj pomenijo simboli in na kakšen poseben način oblikujejo kulturno, družbeno in politično dogajanja v družbi. Procesi, ki nas oblikujejo v povezane skupnosti, težko obstanejo brez svojih simbolnih manifestacij. In zastave so najbolj priljubljen simbol pripadnosti, povezanosti, solidarnosti in patriotizma na svetu. Pravzaprav ni vaške skupnosti, lokalnega društva, tudi neformalnih združenj, ki ne bi imeli svoje zastave, tega najbolj prepoznavnega in najbolj identitetnega simbola. A večini ljudi se ti simboli zdijo povsem samoumevni, o njih ne razmišljajo poglobljeno, še manj kritično.
Prav zato so tovrstni kongresi zastavoslovja nekaj izjemnega in posebnega. Pred vami je izjemno zanimiv in pester teden dogodkov, predavanj, razstav, strokovnih ekskurzij in prijateljskih srečanj, na katerih boste izmenjali strokovna mnenja, brskali pod plaščem zgodovine za zakladi ter si med seboj delili iste, a vendar redke in dragocene strasti. Posebej za vas je društvo Heraldica Slovenica uredilo ogled slovenskih nacionalnih zastavoslovnih zakladov, med njimi ekskluzivni ogled 13-metrske slovenske zastave, ki je ob razglasitvi neodvisnosti leta 1991 zaplapolala v Ljubljani.
Iz osebnih izkušenj, kot borec za osamosvojitev Slovenije, lahko potrdim, da je ta zastava res nekaj posebnega in za slovenski narod, ki si je po tisočletnih sanjah in težkem podjarmljevanju le priboril svojo državo, nekaj neprecenljivega in neponovljivega. Boriti se pod zastavo naroda, ki ni nikoli dvignil orožja proti drugemu narodu, ki mu pomenita bratstvo in složnost med narodi več kot lastna svoboda, je velika osebna pridobitev. Biti Slovenec danes, ko v evropskem preddverju vihra vojna, ko se zaradi podnebnih sprememb izčrpavajo naravni resursi ter ruši ravnovesje našega sicer najbolj gostoljubnega planeta, je prav zato velika odgovornost. Odgovornost, ali bomo znali še naprej voditi svojo državo z modrostjo naših prednikov in drznostjo zelenih odločitev, ki jih bodo morali sprejemati nove generacije Slovenk in Slovencev.
In prav ob dviganju zastave, njenem ponosnem plapolanju, se zlijejo vsa nabrana čustva pripadnosti, ponosa in ljubezni do svoje rodne domovine. O teh trenutkih pojejo pesmi, pripovedujejo legende, pričajo fotografije. In prav je tako, saj živimo drug z drugim, ne drug mimo drugega. Živimo v družbi, ki mora spodbujati ljubezen do domovine in države, a hkrati netiti iskro zvedavosti o državah, narodih in družbah, ki živijo okrog nas, z nami sodelujejo, tekmujejo in prijateljujejo. Zgodbe zastav držav sveta so najboljše in najlepše, če jih pripovedujejo veliki poznavalci z bogatim znanjem in nalezljivo strastjo. In prav zaradi tega se še posebej na tem mestu zahvaljujem Društvu Heraldica Slovenica ter gospodu Hribovšku za ta doprinos ter organizacijo tega velikega mednarodnega dogodka.
Spoštovani,
vsem zbranim delegatom torej izrekam prisrčno dobrodošlico v naši državi, Republiki Sloveniji, kjer živimo državljanke in državljani, ponosni na svoje simbole. Da je temu res tako vam za zaključek postrežem misel Neje Vogrinc, učenke 8. razreda iz Osnovne šole Kidričevo:
»Slovenija je več kot le država.
Slovenija so različni ljudje, so družine,
a vse nas veže ljubezen do domovine.«
Hvala.
Alojz Kovšca
Predsednik Državnega sveta
Skupinska fotografija udeležencev 29. Mednarodnega kongresa zastavoslovja pred Mestno hišo v Ljubljani, 11.7.2022. Foto: Simon Pelko.
