Poznogotska plošča z grbi v preddverju Mestne hiše v Ljubljani

22. 6. 2023
Avtor: Aleksander Hribovšek

Mestna hiša, imenovana tudi Magistrat ali Rotovž, danes sedež Mestne občine Ljubljana, je bila najverjetneje zgrajena v poznem 15. stoletju. Stavbenik je bil Peter Bezlaj. Sedanjo podobo je dobila med letoma 1717 in 1719, ko jo je dozidal ljubljanski stavbenik Gregor Maček st. po načrtih Carla Martinuzzija. Kasneje so stavbo večkrat prezidavali, najbolj temeljito po načrtih Svetozarja Križaja leta 1963. Fasada je eden najlepših primerov zrelega baroka v Ljubljani. Motiv odprte lope na masivnih stebrih in peterokotnega stolpiča nad čelno fasado je bil gotovo prevzet po starem rotovžu.

V preddverju mestne hiše je na steni ohranjena poznogotska plošča z grbi, ki je ostanek prvotne stavbe. Na njej je poleg ostalega gotskega okrasja tudi šest grbov v obliki poznogotskih polkrožnih ščitov, od katerih imajo zgornji grbi tudi okrasje v obliki krone ali klobuka. Grbi predstavljajo kompozicijo simbolike rimsko-nemškega kralja Maksimilijana I. (1486–1519) in so nastali v obdobju pred letom 1508, še preden je Maksimilijan postal cesar.

Grbi

Zgornja vrsta od leve proti desni:

1. Četverjen grb Ogrske s krono, ki ima v prvem in četrtem polju novoogrski patriarhov križ, ki raste iz krone na heraldičnem trohribu, v drugem in tretjem polju pa staroogrsko oziroma arpadsko sedemkrat deljeno polje. Grb je okrašen s kraljevo krono.
   Ladislav Posmrtni je bil avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj. Z njim je izumrla albertinska veja Habsburžanov. Za njim je ogrska krona prešla na Matijo Korvina, nato na Vladislava II. Trajalo naj bi vse do Ludvika II., dokler ni Ferdinand I. leta 1526 načeloma vrnil ogrski prestol Habsburžanom, de facto pa šele po enoletni državljanski vojni z Ivanom Zapoljo. Tu je torej grb postavljen kot spomin na zadnjega Habsburžana na ogrskem prestolu. Maksimilijan ni dočakal vrnitve ogrske krone Habsburžanom, saj je umrl sedem let prej. Vendar je s porokami svojih vnukov poskrbel, da sta leta 1526 tako ogrska kot češka krona pripadli hiši Habsburžanov.
2. Grb rimsko-nemškega kralja Maksimilijana I. v obliki enoglavega kronanega orla z osebnim Maksimilijanovim prsnim ščitom, ki je sekan na dve polji. V prvem polju je bruno nadvojvodine Avstrije, drugo polje pa je petkrat poševno sekano in predstavlja Burgundijo. Grb je okrašen s cesarsko krono.
   Opozoriti je treba, da je bil Maksimilijan od izvolitve 16. 2. 1486 v cesarski katedrali v Frankfurtu in kronanja 9. 4. 1486 v cesarski katedrali v Aachnu rimsko-nemški kralj. Maksimilijan se je 4. 2. 1508 z odobritvijo papeža Julija II. v katedrali v Trentu sam okronal za "izvoljenega rimskega cesarja", ker zaradi Benetk ni mogel odpotovati v Rim. Odtlej je v grbu uporabljal dvoglavega orla.
3. Grb nadvojvodine Avstrije v obliki vodoravnega bruna. Na ščitu je nadvojvodski klobuk s koničasto manšeto iz hermelina.
   Maksimilijan je postal rimsko-nemški kralj leta 1486, ko je bil njegov oče še živ. Šele po smrti leta 1493 ga je nasledil kot gospodar habsburških dednih dežel.

Spodnja vrsta od leve proti desni:

4. Grb vojvodine Burgundije v obliki petkrat poševno sekanega ščita.
   Maksimilijan I. je bil burgundski vojvoda de iure uxoris 1477-1482. Po ženini smrti ni mogel prevzeti Burgundije, ker: prvič, Francija ni priznavala ženskega nasledstva v zvezi z Burgundijo in drugič, Marijin dejanski dedič je bil njen takrat triletni sin Filip, Maksimilijan pa je lahko deloval le kot njegov skrbnik. Tega pa niso sprejeli v Flandriji. Maksimilijan je bil leta 1488 celo več mesecev zaprt v Bruggeu, dokler ni prišlo do upora vse od Nemčije do Rima in ga je oče vojaško osvobodil. Maksimilijan se je moral odreči skrbništvu, ki mu je bilo ponovno dodeljeno šele leta 1489 in se je končalo leta 1494, ko je bil razglašen za polnoletnega. Sin Filip Lepi ali Filip I. Kastiljski je bil španski kralj in preko svojih sinov Ferdinanda in Karla prednik naslednjih svetorimskih cesarjev in španskih kraljev.
5. Grb poknežene grofije Tirolske v obliki enoglavega orla.
   Maksimilijan si je glavno rezidenco ustvaril v Innsbrucku na Tirolskem, kjer je tudi njegov kenotaf. Pokopan je v Dunajskem Novem mestu.
6. Grb vojvodine Kranjske v obliki enoglavega orla s prsno prepono, ki je v dveh progah dvainštiridesetkrat šahirana.
   Maksimilijan je leta 1493 nasledil očeta kot gospodar habsburških dednih dežel.

Grba 1. in 4. se v skladu z viteško vljudnostjo obračata proti ostalim grbom, zato pri številki 1. štejemo polja v obratnem vrstnem redu.