Pravna fakulteta - Katoliška tiskarna in slovenski deželni grbi

7. 4. 2009
Avtor: Aleksander Hribovšek

Po predstavitvi grbov kranjskih mest in trgov na univerzitetni palači v Ljubljani se dotaknimo še slovenskih deželnih grbov na fasadi nekdanje Katoliške tiskarne, ki kraljuje ob Zmajskem mostu v Ljubljani.

V Ljubljani je tiskarstvo pognalo globoke korenine ob današnji Kopitarjevi ulici. Na Poljanah 3, kot se je tedaj reklo, je 4. januarja 1797. leta izšla prva številka slovenskega časopisa Lublanske novize, ki ga je urejal Valentin Vodnik. Izhajale so do leta 1800 in bile tiskane v tiskarni Janeza Friderika Egerja. Prvi tiskar v Ljubljani pa ni bil on, ampak Janez Mandelc (Mannel, Manlius), ki je sprva deloval kot knjigotržec. Poleti 1575. leta je ustanovil tiskarsko delavnico, ki je bila prva na Kranjskem in sploh na slovenskih tleh. V njej je tiskal šest let.

Na Poljanah je leta 1883 upokojeni župnik Josip Jerič, urednik Slovenca, ustanovil majhno tiskarno. Ta časopis, ki je dobival vedno več naročnikov, so dotlej tiskali v Blaznikovi tiskarni, leta 1887 pa je bilo ustanovljeno Katoliško tiskovno društvo, ki je prevzelo Jeričevo tiskarno ter njegovo Katoliško bukvarno, ustanovljeno že 1897. leta. Ob prevzemu je tiskarna premogla dve sobi, stavnico in strojnico ter dva manjša stroja. V njej so na štirih straneh tiskali Slovenca in kasneje še druge edicije, tako da je tiskarna kmalu postala premajhna.

V naslednjih letih je Katoliško tiskovno društvo dokupilo še nekaj sosednjih hiš in se odločilo za novogradnjo. Veliko stavbo v secesijskem slogu so začeli graditi leta 1907 in jo dokončali naslednje leto. Načrte zanjo je po vsej verjetnosti izdelal Alois Cantonini, gradilo pa jo je podjetje Gustava Tönniesa. V tem času je bila najmodernejša tiskarna na Slovenskem.

Leta 1919 so Katoliško tiskarno preimenovali v Jugoslovansko tiskarno in jo tehnično modernizirali. V njej so poleg Slovenca tiskali Domoljuba, Bogoljuba in številne druge literarne, znanstvene in društvene časopise, specializirali pa so se tudi za tiskanje zemljevidov. V sklopu te tiskarne je delovala Jugoslovanska knjigarna. Leta 1941 so jo prekrstili v Ljudsko tiskarno, po letu 1945 pa v Tiskarno ljudske pravice. Ob Kopitarjevi ulici so tedaj stale še nizke stavbe. Podrli so jih in na njihovem mestu zgradili novo stavbo, v kateri zaseda zdaj največ prostora Časopisna družba Dnevnik. Graditi so jo začeli leta 1958 po načrtih Edvarda Ravnikarja. Projektant se je namenoma odločil za rumeno barvo fasadnih elementov, ti pa so stavbi prinesli oznako "Kanarček".

Prizidek, ki povezuje "Kanarčka" s stavbo nekdanje Tiskarne ljudske pravice, nosi letnico 1981. V letu 1991 so vogalni del tiskarske stavbe temeljito prenovili, še večje spremembe pa je ta doživela, ko so ukinili tiskarsko dejavnost. Vlada Republike Slovenije je 20. junija 1996 v zvezi s prostorsko stisko Pravne fakultete (ki je nekaj časa upala na novogradnjo) sklenila, da se ta razreši z nakupom objekta tiskarne. Fakulteta je stavbo prevzela leta 1997.

Projekte za novo Pravno fakulteto je izdelal arhitekt Andrej Mlakar. Predvidel je povezavo objektov v kareju za stavbo nekdanje tiskarne. Zunanjost nekdanje tiskarne je ostala nespremenjena, v notranjosti pa je arhitekt vzpostavil dialog z arhitekturo Plečnika in Ravnikarja. Fakulteta se je v nove prostore selila v začetku novembra 2000.