15. 8. 2012
Avtor: Aleksander Hribovšek
Leta 1994 je državni parlament sprejel Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) z namenom natančnejšega definiranja šestega člena ustave in ureditve praktične uporabe grba, zastave in himne. Deset let kasneje je z vstopom v EU sprejel še Uredbo o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji.
V članku se bomo osredotočili predvsem na grb in zastavo ter njuno (ne)povezanost s heraldiko (grboslovjem) in veksilologijo (zastavoslovjem) v teoriji in praksi. Je zakon res podrobno in smiselno določil vsa področja uporabe grba in zastave, kot se za nacionalne simbole spodobi? Kaj so najbolj pereča poglavja ZGZH in ali si jih kot suverena država lahko privoščimo?
Najprej si poglejmo kaj pravi šesti člen ustave:
»Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.
Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.
Himna Slovenije je Zdravljica.
Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.«
V prvem odstavku imamo opisno - z omembo Triglava pa tudi orisno - in pomensko definiran pojem državnega grba. Zaključuje se s sklicevanjem na določeno geometrijsko in barvno pravilo njegovega oblikovanja. Bolj smiselna bi bila določba, da se grb oblikuje po heraldičnih pravilih, ker so ta edina, ki ga pravzaprav lahko oblikovno definirajo glede na izhodišče, da gre za grb. Ker pa je geometrija tudi del heraldične teorije, se na tem mestu ne bomo poglabljali vanjo, glede na to, da je podrobneje opisana v ZGZH.
Glede zastave, ki je opisana v drugem odstavku, pa bi izpostavili določitev razmerja med širino in dolžino. Kljub temu, da je sodobno zastavoslovje precej ohlapnejše in se ne oklepa več stroge prepovedi vnašanja grbov na zastave, kar je olajševalna okoliščina slovenske državne zastave, gre za precej nenavadno in strogo definicijo dolžine. Zastavoslovna teorija se izogiba natančnemu določanju dolžine zastave, ker gre za umetno omejevanje zastavne rute kot medija simbola. Odstavek definira državno zastavo preko slovenske zgodovinske narodne zastave in jo seveda prav tako umetno omeji na razmerje ena proti dve, česar v zgodovini nikoli ni poznala.
Kršenje slovenske ustave in Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Na fotografiji SNG Opera in balet Ljubljana. Foto: Aleksander Hribovšek, februarja 2012.
Da v heraldiki sploh smemo dokument (grbovnica) imenovati grb, mora imeti 'blazon' (čim krajša, nedvoumno jasna, heraldično strokovna besedna predstavitev grba) in heraldično pravilen izris grba po zakonih heraldične teorije. Opis državnega grba v prvem odstavku šestega člena ustave ni blazon temveč ohlapen opis, ki je natančneje grafično definiran v četrtem členu ZGZH:
»Geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave ter besedilo in notni zapis melodije himne so sestavni del tega zakona.«
Sledijo mu grafične priloge na koncu besedila zakona. Prav te priloge ga dokončno oblikovno definirajo kot logotip, ki ga ni mogoče izrisati izven do milimetra natančno določenih spornih parametrov. Odsotnost blazona ga sicer še zadržuje na pragu grboslovja, emblemografsko uzakonjena definicija oblike izrisa pa ga dokončno zasidra kot emblem. Zakaj ga heraldična stroka ne uvršča med grbe?
Če smo se v državi odločili, da bomo imeli logotip, ga tako tudi imenujmo. Ali lahko razumemo uzakonitev emblema kot kršenje ustave, ki je grb določila kot enega izmed državnih simbolov? Emblem ni in ne more biti grb.
Rešitev pravno-strokovnega konflikta, ki meče slabo luč na najvišji splošni pravni akt in prvi nacionalni simbol (grb), je sprememba dela četrtega člena ZGZH oziroma odstranitev njegove, heraldično neustrezne, grafične priloge. V besedilo naj se doda tudi heraldični strokovni opis grba.
Zgoraj omenjena določitev razmerja med širino in dolžino narodne in državne zastave v ustavi se ponovi tudi v ZGZH, kot sestavni del grafične priloge četrtega člena. Anomalije se z zakonom žal ne da odpraviti, ker je podrejen ustavi.
Naslednji pereč problem zastave je 17. člen ZGZH, ki izrecno navaja:
»Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča, grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu.«
Imamo torej grafično prilogo, ki z geometrijskim in barvnim pravilom četrtega člena zacementira videz zastave. Imamo tudi 17. člen, ki določa, da je prva barva na vrhu, na drogu izobešene zastave, bela. Iz tega sledi, da je edini ustrezni način izobešanja državne zastave na drogu vodoraven, z razmerjem med širino in dolžino ena proti dve. Zaključimo lahko, da je zastava, ki je izdelana in izobešena v napačnem razmerju med širino in dolžino protiustavna in protizakonita.
Praksa je popolnoma drugačna in kliče po alarmu streznitve. V državi so žal zakonito izobešene zastave v manjšini. 26. in 27. člen ZGZH ureja kazenske določbe in določa višino kazni - v nekdanjih tolarjih - za uporabo grba, zastave, narodne zastave in himne v nasprotju z ustavo oziroma ZGZH. Kdo izvaja nadzor in kdo kaznuje? Zastava, ki ima razmerje med širino in dolžino ena proti tri je v nasprotju z ustavo in zakonom. Sprehodite se enkrat po svojem kraju in na lastne oči preverite odstotek pravlino izobešenih državnih zastav.
Kako popraviti ustavnopravno anarhijo? Mar res živimo v pravni državi? Sodeč po izobešenih zastavah zagotovo ne!
Nekaj predlogov za sanacijo anarhije:
