Zgradba grba Avstro-Ogrske

22. 11. 2013
Avtor: Aleksander Hribovšek

Zadnjo različico srednjega skupnega grba Avstro-Ogrske je 10. oktobra 1915 upodobil avstrijski heraldik Hugo Gerhard Ströhl (1851-1919) in je bila v uporabi do razpada države (tri leta). Ströhl je bil tipični predstavnik heraldičnega stila druge polovice 19. stoletja oziroma začetka 20. stoletja. To je bilo obdobje historicizma, ki je bilo zelo plodno tudi zaradi razmaha heraldične teorije. Za današnje pojme je bil stil slikanja atributov sicer še vedno zelo dekadenten, ker je bila predstavitev podobe na ščitu trirazsežnostna (plastično senčenje). Kljub temu pa je obdobje prineslo opazno izboljšanje upodabljanja grba. Ustrezno so prilagodili razmerje velikosti sestavnih delov in njihovo pravilno uporabo, kljub temu pa še vedno uporabljali precej neustrezne oblike ščitov. Ströhl je popravil zelo perečo pomanjkljivost državnega grba: dvoglavega orla je postavil nazaj v ščit, ki je pred tem manjkal, kajti osnovna definicija grba pravi, da je grb barvni slikovni znak, ki leži na ščitu (kot bistveni del in nosilec slike).

Grb

Srednji grb Avstro-Ogrske je sestavljen iz treh glavnih gradnikov:

1. Grba vladarske rodbine Habsburško-Lotarinških,
2. grba Cislajtanije na heraldični desni (opazovalčevi levi) in
3. grba Translajtanije na heraldični levi (opazovalčevi desni).

Cislajtanija pomeni dežela na tej strani reke Leithe, kar je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske in ime Translajtanija, ki se je uporabljalo za dežele v ogrski polovici, večinoma na vzhodni strani reke Leithe.

Ščiti

1. Ščit je sekan na tri polja:
   • izvorni grb rodbine Habsburg (rdeč kronan lev na zlatem polju),
   • Avstrije (srebrn tram na rdečem polju) in
   • Lotaringije (trije srebrni orliči na rdeči lenti zlatega polja).
2. Na zlatem ščitu je črn dvoglavi orel kronan s kraljevima kronama, ki drži v krempljih cesarsko žezlo in meč ter cesarsko jabolko. Orel ima na prsih ščit z grbi ozemelj, ki jih je obsegala Avstrija. Znotraj njega sta še dva ščita, srednji in srčni. Srčni ščit predstavlja Avstrijo (srebrn tram na rdečem polju), srednji ščit (polja okoli srčnega) pa predstavlja notranje dežele:
   • Spodnjeavstrijska,
   • Zgornjeavstrijska,
   • Štajerska,
   • Koroška in
   • Kranjska.
   Na glavnem ščitu, ki je razdeljen na 14 polj, si sledijo:
   • Galicija,
   • Češka,
   • Dalmacija,
   • Šlezija,
   • Solnograška,
   • Moravska,
   • Tirolska,
   • Predarlska,
   • Istra,
   • Bukovina,
   • Bosna,
   • Goriška,
   • Gradiščanska in
   • Trst.
3. Na šest polj razdeljen ščit ima srčni ščit z dvema poljema: stari ogrski ali arpadski grb (sedemkrat rdeče-srebrno deljen) in novi ogrski s srebrnim patriarhovim križem na rdečem polju, ki raste iz krone na zelenem trohribu. Na glavnem ščitu si sledijo:
   • Dalmacija,
   • Hrvaška,
   • Slavonija,
   • Sedmograška,
   • Bosna in
   • Reka.

Okrasje

1. Ščit je kronan s kraljevo krono. Obdaja ga veriga Reda zlatega runa, ki se zaključuje pod njim. Sledijo si Vojaški red Marije Terezije, Red svetega Štefana in Cesarski red Leopolda.
2. Ščit je kronan s cesarsko krono. Na heraldični desni strani (opazovalčevi levi) ščita ima ščitonosca v obliki črno-zlatega grifa ali grifona.
3. Ščit je kronan s krono svetega Štefana. Na heraldični levi strani (opazovalčevi desni) ščita ima ščitonosca v obliki belega angela.

Na dnu ščita je deviza s cesarskim motom: Indivisibiliter ac Inseparabiliter (Nedeljivi in neločljivi).

Prsni ščit cesarskega orla.

Istra, Goriška, Gradiška in Trst.

Šlezija, Dalmacija, Bukovina in Bosna.

Mali grb cesarstva.