Zbirka idej domovinske heraldike

11. 4. 2013
Avtor: Aleksander Hribovšek

Slikovno gradivo je plod raziskave nacionalnih simbolov in poskus izboljšanja državne heraldike Republike Slovenije, ob upoštevanju strogih pravil heraldične teorije. Gre za nabor različnih kategorij državnega grba in kasneje tudi za povsem nov predlog, ki temelji na zgodovinskih deželah.

© Vsi izrisi so avtorsko delo.

Grb cesarja Friderika III. in njegovih dednih dežel iz Bayerische Staatsbibliothek München, Cgm 145 - Das Wappenbuch Conrads von Grünenberg, Ritters und Bürgers zu Constanz, ok. 1480, str. 94.

Mali državni heraldični grb. Avtor risbe: Aleksander Hribovšek, 2013.

Srednji državni heraldični grb. Avtor risbe: Aleksander Hribovšek, 2013.

Veliki državni heraldični grb. Avtor risbe: Aleksander Hribovšek, 2013.

Aktualni državni grb in nadgradnja

Izris malega grba upošteva šesti člen ustave, vendar za razliko od uradnega izdelka sledi pravilom heraldične teorije. Izris ne (!) upošteva geometrijskega in barvnega pravila Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), ki grobo krši heraldično teorijo. Več o grboslovno-zastavoslovnih zadregah zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) na naslednji povezavi: klik.
Srednji grb ima poleg osnovnega ščita dodana tudi ščitonosca v obliki modro-srebrnih grifov. Domišljijski živali sta bili izbrani kot kombinacija osnovnih atributov grbov dveh največjih slovenskih zgodovinskih dežel, Kranjske in Štajerske. V grbu Kranjske je modri orel (zgornji del grifa), v grbu Štajerske pa srebrni panter (spodnji del grifa). Pod ščitom je nacionalna deviza, geslo ali moto, ki ga Slovenija nima in je izbran le simbolično.
Veliki grb ima osnovni ščit v heraldičnem plašču, ki je kronan s suverenostno krono.

Državni grb sestavljen iz zgodovinskih dežel in pokrajin

Mali grb je sestavljen iz grbov slovenskih zgodovinskih dežel in pokrajin, katerih ozemlje ali del ozemlja je še danes znotraj meja države Slovenije. Ščit ima v sredini srčni ščit, ki predstavlja Kranjsko. Na glavnem ščitu pa si od vrha navzdol v vrstah sledijo naslednja ozemlja:
- Istra
- Štajerska
- Goriška
- Trst
- Slovenska marka (krajina)
- Zala (prekmurska županija)
- Koroška
- Železna (prekmurska županija)
Kranjska je izpostavljena v srčnem ščitu, ker gre za deželo, ki predstavlja navečji površinski delež današnje Slovenije in je dala Slovencem tudi svojo zastavo, ki je izpeljana prav iz tega grba.
Srednji grb ima poleg osnovnega ščita dodana tudi ščitonosca v obliki modro-srebrnih grifov. Domišljijski živali sta bili izbrani kot kombinacija osnovnih atributov grbov dveh največjih slovenskih zgodovinskih dežel, Kranjske in Štajerske. V grbu Kranjske je modri orel (zgornji del grifa), v grbu Štajerske pa srebrni panter (spodnji del grifa). Pod ščitom je nacionalna deviza, geslo ali moto, ki ga Slovenija nima in je izbran le simbolično.
Veliki grb ima osnovni ščit v heraldičnem plašču, ki je kronan s suverenostno krono.

Srednji državni grb sestavljen iz zgodovinskih dežel in pokrajin. Avtor risbe: Aleksander Hribovšek, 2013.

Veliki državni grb sestavljen iz zgodovinskih dežel in pokrajin. Avtor risbe: Aleksander Hribovšek, 2013.

Zemljevid slovenskih zgodovinskih dežel in pokrajin

Zemljevid slovenskih zgodovinskih dežel in pokrajin okrog leta 1900 z dodano Slovensko krajino, kot je izgledala v 13./14. stoletju in je bila kasneje le še geografski pojem z ohranjenim grbom.

Na koncu vseeno še enkrat izrecno poudarimo, da gre v tem članku le za zbirko idej.