27. 10. 2008
Avtor: Aleksander Hribovšek
Današnjo univerzitetno palačo so kot novi Deželni dvorec postavili med leti 1899 in 1902. Nastala je na temeljih po potresu 1895 razdejanega starega Deželnega dvorca ali vicedomske palače. Namestniki deželnega kneza - vicedomi so stanovali in uradovali v vicedomskem uradu, ki se v Ljubljani omenja že leta 1478. Vicedom je imel tukaj sedež do leta 1747, zatem pa sta bila v stavbi bančna uprava in nadzorstvo, od leta 1793 deželna vlada, od 1822 cesarsko-kraljevi dvor in od 1840 naprej stanovski dvor.
Novi Deželni dvorec - sedež deželnega glavarstva, sta načrtovala arhitekta Jan Vladimir Hrasky in za njim Jožef Hudec, je bil pozidan v slogu nemške neorenesanse in kombiniran z gotskimi arhitekturnimi prvinami. Leta 1896 so razpisali javni natečaj, za katerega je predlog pripravil tudi znameniti arhitekt dunajske secesije Josef Maria Olbrich, vendar ni bil izbran. Izbirali so med dvema načrtoma, prvega je predložil Jan Hrasky, a se je deželna vlada zaradi varčevanja odločila za drugega. Poslopje so sicer gradili za sedež deželnega glavarja, ko pa je bilo dokončano, so vanj naselili kranjski deželni zbor, ki je prostore uporabljal do konca prve svetovne vojne, potem pa so jih odstopili novoustanovljeni slovenski univerzi.
Arhitektura palače je poudarjena s stebriči in okrašena z grbi štirinajstih mest in trgov tedanje dežele Kranjske in deželnim grbom na glavnem pročelju: Ljubljane, Kranja, Idrije, Črnomlja, Kamnika, Kočevja, Kostanjevice, Krškega, Loža, Metlike, Radovljice, Škofje Loke, Višnje gore in Novega mesta.
