Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI

Grb portala Slovenska heraldika

Register grbov Republike Slovenije

Izdelava grbov

Heraldica Slovenica

facebook

Razdelitve in heroldovi liki

Barve se lahko na ščitih pojavljajo v mnogih različnih oblikah in delitvah, s čimer nastanejo tako imenovane razdelitve in heroldovi liki. Poleg njih nastopajo na ščitih tudi liki ali figure, ki so povzeti iz narave, vsakdanjega življenja in iz fantazije. Razdelitve, heroldovi liki in figure lahko nastopajo tudi skupaj in tako predstavljajo neskončno raznolikost motivov, ki lahko nastopajo v grbih.

Osnove:

Vodoravno razdeljen ščit v različnih barvah se imenuje deljen (1). Kadar je deljen višje, da obsega zgornje polje približno eno tretjino višine (tudi 2/7), to imenujemo ščitovo čelo (2), kadar pa je deljen niže se imenuje ščitovo dno (3). Vodoravna razdelitev na tri dele se imenuje tram (4). Kadar imamo vodoravno razdelitev na štiri dele je ščit trikrat deljen (5). Dva tramova (6) pomenita razdelitev na pet delov, petkrat deljen (7) na šest delov in tako naprej do največ devet delov, do koder še definiramo. Dvoje vzporednih in zožanih tramov imenujemo dvojni tram (8). Poznamo tudi trojni tram.

deljen ščitovo čelo ščitovo dno tram trikrat deljen dva tramova petkrat deljen dvojni tram

Navpična razdelitev se imenuje sekan (9). Kadar je navpična razdelilna črta pomaknjena v desno, se imenuje desni bok (10), obratno pa levi bok. Dvoje sekanj prinese steber (11) in podobno kot pri vodoravnih delitvah tudi tukaj nadaljujemo s trikrat sekanim ščitom (12), dvoje letev (13) in tako naprej do devet delov. Stebri ali letve, ki izhajajo iz ščitovega čela ali dna in se končajo pred sredino ščita, se imenujejo pristriženi (14). Na sredini odrezane letve in tramovi, ki se še vedno dotikajo v premaknjeni poziciji, se imenujejo prelomljeni (15, 16).

sekan desni bok steber trikrat sekan dve letvi dve spodaj pristriženi letvi prelomljena letev prelomljen tram

Poševna razdelitev se imenuje poševno sekani (17), nasprotno pa levo poševno sekani (18). Poznamo tudi lento (19) in levo lento. Definiramo tudi zožano lento in seveda zrcalno levo zožano lento (20), še bolj zožano pa poševni trak. Vzporedni lenti se imenujeta dvojna lenta in če imamo tri trojna lenta (21).

poševno sekani levo poševno sekani lenta leva zožana lenta trojna lenta

Kombinacije:

S kombiniranjem sekanja in deljenja dobimo kvadriran (22) ščit ali ščit razdeljen na štiri polja. (Takšna razdelitev je najbolj pogosta rešitev pri združevanju grbov.) Če združimo čelo in steber dobimo križ tau (23), če pa tram z letvijo, dobimo križ (24).

Dvakratno sekanje in deljenje prinese devetkrat šahirano polje (25), trikratno pa šestnajstkratno. V praksi najdemo večinoma šahiranja s po petimi ali šestimi progami, včasih tudi sedem ali več, kar pa je spet odvisno od optičnega sorazmerja. Heroldovi liki (čelo, lenta in tram) so velikokrat šahirani v tri proge (26), pri večjem številu le teh pa tudi v dve (27). Šahiranje se lahko izvaja tudi samo v eni progi, vendar pa tukaj ne gre več za pravo šahovnico. Takšno zaporedno menjavanje dveh barv lahko najdemo na ščitovih robovih, turnirskih ovratnikih (28) in lentah.

kvadriran križ tau križ šahovnica šahiran v tri proge na enem tramu šahiran v dve progi na dveh tramovih turnirski ovratnik

Če nastopa prvo polje kvadriranega ščita kot samostojna delitev ga imenujemo prvi kvadrat (29), drugo polje pa drugi kvadrat (30). Samostojno prvo polje ščita razdeljenega na devet polj se imenuje desna zgornja devetina (31), drugo polje pa srednja zgornja devetina (32). S kombinacijo poševnega sekanja dobimo desno in levo poševno sekano delitev ščita (33), kombinirani lenti pa dajeta Andrejev križ (34).

prvi kvadrat drugi kvadrat desna zgornja devetina srednja zgornja devetina desno in levo poševno sekana delitev ščita andrejev križ

Z drugačnim kombiniranjem poševnega sekanja pridemo do lika, ki ga imenujemo škarnica (35). Kadar je škarnica obrnjena za 180 stopinj se imenuje prekucnjena (36). Poznamo pa tudi desno škarnico, kadar je škarnica obrnjena za 90 stopinj in se njena konica dotika desnega roba ščita in obratno levo škarnico. Obstaja še prelomljena škarnica (37), škarnica brez konice (38) in pristrižena škarnica (39). Škarnice so lahko tudi različnih oblik, lahko so bolj ploščate, njihove stranico so lahko vbočene in izbočene itd. Škarnici podobna delitev se imenuje škarnična delitev (40). Škarnična deliteve ima lahko tudi vbočene stranice in jo imenujemo razprta heraldična zavesa (41).

škarnica prekucnjena škarnica prelomljena škarnica škarnica brez konice pristrižena škarnica škarnična delitev razprta heraldična zavesa

Kadar večkrat ponovimo poševno sekanje nastane poševna šahovnica (42), pri močnejšem naklonu pa dobimo poševno-sekano kariran ščit (43). Če dodamo kariranju še vodoravno delitev dobimo trikotni vzorec. Nedefinirano število delitev in cepitev da poseben vzorec, ki ga imenujemo preplet (44). Če je preplet gostejši ga imenujemo zaprti preplet, redkejšega pa odprti. Preplet je lahko na spojih tudi pribit z žeblji - pribiti preplet (45). Če za osnovo prepleta uporabimo desno-levo poševno sekane linije, dobimo poševni preplet. S kombiniranjem sekanja, deljenja in desno-levega poševnega sekanja dobimo vetrnico (46), ki je v teoriji sestavljena iz osem ali dvanajst polj in mora vsebovati eno sekanje in delitev, če ju ne, govorimo o nepravilni vetrnici (47). Polja vetrnice lahko nastopajo tudi samostojno in jih v tej obliki imenujemo zastavice. Poznamo desno zastavico (48), levo, spodnjo desno in spodnjo levo, ter različne kombinacije in izpeljave.

kariran nagnjeno kariran preplet pribiti preplet vetrnica nepravilna vetrnica desna zastavica

Z odebelitvijo ščitovega roba dobimo heroldov lik, ki ga imenujemo polje ščitove obrobe (49). Če dodamo še eno obrobo dobimo notranjo ščitovo obrobo (50). Če raztegnemo zunanjo linijo notranje obrobe nam ostane v sredini ščita polje, ki ga imenujemo srčni ščit (51). S kombinacijo letvije in lent dobimo lik, ki ga imenujemo ojnični križ (52). Je redek in ga srečamo tudi kot prosti ojnični križ in prekucnjen (obrnjen za 180 stopinj).

polje ščitove obrobe notranjo ščitovo obrobo srčni ščit ojnični križ

Ob uporabi treh barv na enem ščitu se poslužujemo naslednjih razdelitev na tri polja: sekani in deljeni (53), deljeni in sekani (54), zgoraj sekani in spodaj deljeni (55), zgoraj deljeni in spodaj sekani (56), ojnična delitev (57) in prekucnjena (ali obrnjena) ojnična delitev (58). Tudi v primeru dvakratne delitve (59) ali sekanja (60), pri navpičnem sekanju na šest polj (61) in delitvi na devet polj (kar opišemo kot: ščit deljen na devet belo-rdeče-modrih polj).

sekani in deljeni deljeni in sekani zgoraj sekani in spodaj deljeni zgoraj deljeni in spodaj sekani ojnična delitev prekucnjena ojnica dvakratna delitev dvakratno sekanje sekanje na 6 polj

Vsaj teoretično lahko preko vsake razdelitve ščita položimo heroldov lik in figuro, ter obratno. Takšno dodano figuro in lik opišemo kot ščit prekrit (62) z likom ali figuro.

Da se izognemo pretirani uporabi zapletenih večbarvnih kombinacij, raje posežemo po inverziji oz. zamenjavi (obratu). Kot v primeru delitve z enim stebrom, kjer je barva stebra inverzno zamenjana (63).

prekrivanje zamenjava

Vir GALBREATH, D. L., LÉON, J. Handbuch der Heraldik, Augsburg: Battenberg-Verlag, 1990
LEONHARD, W. Das grosse Buch der Wappenkunst, Augsburg: Bechtermünz, 1978
Slovenska heraldika SLOVENSKI SPLETNI PORTAL O HERALDIKI IN VEKSILOLOGIJI Slovenska heraldika  |  www.grboslovje.si
©  Aleksander Hribovšek   2007-2017
elektronska pošta   aleksander@heraldica-slovenica.si
telefon   +386 41 597 821