Z začetkom 14. stoletja so oblikovalci grbov iznašli izvirno rešitev kako prikriti redko posrečen prehod med šlemom in šlemnim okrasom. Takšni rešitvi sta bili krona in svitek, ki nosita prav poseben heraldični pomen.
Krona, v obliki obroča z listnimi dodatki (imenovana tudi listna krona), je bila identična s staro kraljevo krono, ki je še v 13. stoletju služila kot položajna oznaka in se je nosila na šlemu kot samostojen okras. Z uporabo vedrastega šlema, v začetku 14. stoletja, je stara kraljeva krona v povezavi s šlemnim okrasom izgubila svoj pomen. Postala je okrasni in vezni element sprva uporabljan zgolj v grbih starega plemstva, v 15. stoletju pa med celotnim plemstvom. Krona je postavljena na vrh šlema in v celoti obdaja šlemni okras.
V meščanskih grbih svitek zamenjuje krono in se je prvič pojavil v pozni gotiki. Je okras, ki je bil izdelan iz volne ali prediva v obliki dvobarvnih menjujočih se trakov v barvah ogrinjala. Tudi svitek je bil okrasni in vezni element med šlemom in šlemnim okrasom. Služil je zgolj za zakrivanje prehoda in se ni uporabljal, če se je figura šlemnega okrasa oblikovno nadaljevala v ogrinjalo.
Z novim vekom je začela nastajati shema položajnih kron in klobukov, ki stojijo na ščitu namesto šlema in s svojo obliko določajo položaj tudi nižjega plemstva. Plemkinje so uporabljale grbe s krono svojih zakoncev, meščanski grbi pa položajnih kron niso imeli. Splošne krone se uporabljajo tudi kot vladarski simbol na grbih (ščitih) različnih dežel znotraj držav, večinoma so to krone s petimi listi, vendar je tudi veliko takšnih, ki uporabljajo položajne krone. Razvoj položajnih kron posameznih evropskih dežel je sorazmeren z različnostjo evropskih plemiških stopenj.
Vsi kovinski deli kron so v celoti zlati, le dodatki (biseri in dragi kamni) so v njihovih naravnih barvah. Pri klobukih (vojvodski klobuk idr.) je krzno vedno v barvi heraldičnega hermelina, rdeča (škrlatna) pa predstavlja notranji del.
Na slikah so naslednje krone: cesarska, kraljeva, vojvodski klobuk, knežja krona in klobuk, stara in novejša grofovska, stara in novejša baronska, novejša splošna plemiška krona in klobuk volilnega kneza.
Z Napoleonovim vplivom je prišlo do vnosa zidne krone, ki pa je neheraldični element. Zidne krone so lahko imele različno število stolpov, kar pa je bilo odvisno od velikosti in pomembnosti mest.
LEONHARD, W. Das grosse Buch der Wappenkunst, Augsburg: Bechtermünz, 1978
STRÖHL, H. G. Heraldischer Atlas, Stuttgart: J. Hoffmann, 1899
FOX-DAVIES, A. C. The Art of Heraldry, London: Bloomsbury Books, 1986