Slovenska heraldika

Triglav, Plečnik in razvoj slovenskega grba

19. 11. 2018
Avtor: Aleksander Hribovšek

V Sloveniji velja splošno prepričanje, da je Triglav že dolgo naš simbol in da nas zastopa že od nekdaj. Marsikomu bo zvenelo nenavadno, ampak motiv slovenske triglave gore je relativno mlad znak, ki se šele dandanes uveljavlja kot simbol, za kar ima veliko zaslug pravzaprav naš največji arhitekt. Obstaja morda verjetnost, da je današnji slovenski grb nastal že med drugo svetovno vojno, ne leta 1991?

Človek je od nekdaj uporabljal simbole v iskanju odnosa do okolice in poskušal utemeljiti svoje mesto v njej. Slikal jih je na jamske stene, izdeloval iz različnih materialov ter jih razvijal skozi umetnost v funkcionalno sporočilnost in identiteto. Skozi like in predmete simboli izražajo pomene ter objekte, identificiramo jih kot pojem, ki je sicer ožji od pojma znaka, pa vseeno izrazito širok. Vsak simbol je znak, vendar pa ni vsak znak simbol. Slednji se od znaka med drugim razlikuje tudi po tem, da ima poleg nakazovalne funkcije tudi ideološko sporočilo.

Med narodno kulturo in narodno identiteto obstaja pomembna povezava. Narodna kultura je s svojimi miti in simboli, jezikom, ljudskimi legendami ter ostalimi oblikami folklore eden od najpomembnejših dejavnikov, ki oblikujejo narodno identiteto in skrbijo za njeno stalnost in trajnost, po drugi strani pa prav v narodni kulturi narodna identiteta najde svoj poln izraz1.

Slovenska zastava

Slovenci smo pred letom 1918 v večji meri živeli znotraj meja habsburških dežel, ki so obsegale Štajersko, Koroško, Kranjsko in Avstrijsko primorje ter dve ogrski županiji, katerih del ozemlja danes tvori geografski pojem z imenom Prekmurje. Ker je bilo to ozemlje del takratnega širšega cesarstva, posebnega skupnega grba, poleg cesarskega v obliki črnega dvoglavega orla na zlatem polju, zanj seveda ni bilo.

Slovenska zastava je po takratni zastavotvorni navadi prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske – bela: barva ščita, modra: barva orla in rdeča: barva orlovih okončin, ki je sredi 19. stoletja veljala za najbolj slovensko kronsko deželo, zato so simbol tudi Slovenci v obrobnih deželah sprejemali kot znamenje slovenstva. Ker je narodna zastava nastala v revolucionarnem letu 1848 in bila potrjena ter dokončno posvojena med taborskim gibanjem, ki v letu 2018 zaznamuje 150. obletnico svojega začetka, jo nesporno štejemo med elemente narodove identitete.

Štiri finalna dela javnega natečaja za grb Republike Slovenije iz leta 1991 hrani arhiv Državnega zbora. Foto: Aleksander Hribovšek, 2011.

Štiri finalna dela javnega natečaja za grb Republike Slovenije iz leta 1991 hrani arhiv Državnega zbora. Foto: Aleksander Hribovšek, 2011.


Dopisnica s slovensko narodno zastavo in himno. Iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Dopisnica s slovensko narodno zastavo in himno. Iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Trak za prapor z grbom kralja Jugoslavije, ki vsebuje v spodnjem polju modrega orla dežele Kranjske. Iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Trak za prapor z grbom kralja Jugoslavije, ki vsebuje v spodnjem polju modrega orla dežele Kranjske. Iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane.


Prvotni predlog grba Kraljevine SHS, v katerem sta v slovenskem polju srebrna zvezda in polmesec, ki je bil neuradno v uporabi 1918-1921. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.

Prvotni predlog grba Kraljevine SHS, v katerem sta v slovenskem polju srebrna zvezda in polmesec, ki je bil neuradno v uporabi 1918-1921. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.

Bosanski grb iz knjige grbov Korenić-Neorić iz leta 1595.

Bosanski grb iz knjige grbov Korenić-Neorić iz leta 1595.


Grb Kraljevine SHS/Jugoslavije, v katerem so v slovenskem polju tri zlate zvezde in polmesec, ki je bil v uporabi od leta 1921 dalje. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.

Grb Kraljevine SHS/Jugoslavije, v katerem so v slovenskem polju tri zlate zvezde in polmesec, ki je bil v uporabi od leta 1921 dalje. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.

Vrh Plečnikovega Ilirskega stebra z motivom takratnega slovenskega dela državnega grba. Foto: Aleksander Hribovšek, 2018.

Vrh Plečnikovega Ilirskega stebra z motivom takratnega slovenskega dela državnega grba. Foto: Aleksander Hribovšek, 2018.


Načrt Plečnikovega Marijinega znamenja na Bledu iz leta 1934 ter fotografiji izpred župnijske cerkve sv. Martina. Načrt je iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane, fotografiji Aleksander Hribovšek, 2018.

Načrt Plečnikovega Marijinega znamenja na Bledu iz leta 1934 ter fotografiji izpred župnijske cerkve sv. Martina. Načrt je iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane, fotografiji Aleksander Hribovšek, 2018.

Upodobitev Plečnikovega predloga grba Slovenije, ki ga je izdelal na prošnjo Narodnega odbora za Slovenijo v začetku maja 1945. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.

Upodobitev Plečnikovega predloga grba Slovenije, ki ga je izdelal na prošnjo Narodnega odbora za Slovenijo v začetku maja 1945. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.

Simbol OF sta jeseni leta 1941 predlagala arhitekta Marjan Tepina in Edo Ravnikar, ker ga je bilo enostavno upodobiti. Z. Čepič, D. Guštin, N. Troha, Slovenija v vojni: 1941–1945, str. 93.

Simbol OF sta jeseni leta 1941 predlagala arhitekta Marjan Tepina in Edo Ravnikar, ker ga je bilo enostavno upodobiti. Z. Čepič, D. Guštin, N. Troha, Slovenija v vojni: 1941–1945, str. 93.


Grb Slovenske zaveze v glavi glasila iz 7. maja 1942, ki je na las podoben sodobnemu grbu Republike Slovenije. Z. Čepič, D. Guštin, N. Troha, Slovenija v vojni: 1941–1945, str. 88.

Grb Slovenske zaveze v glavi glasila iz 7. maja 1942, ki je na las podoben sodobnemu grbu Republike Slovenije. Z. Čepič, D. Guštin, N. Troha, Slovenija v vojni: 1941–1945, str. 88.

Barvna upodobitev grba Slovenske zaveze iz 7. maja 1942. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.

Barvna upodobitev grba Slovenske zaveze iz 7. maja 1942. Avtor: Aleksander Hribovšek, 2018.


Grb Republike Slovenije, ki ga stroka uvršča med embleme zaradi upodobitve zobčastega lika in ne heraldične gore ter rdeče obrobe. Avtor: Marko Pogačnik, 1991.

Grb Republike Slovenije, ki ga stroka uvršča med embleme zaradi upodobitve zobčastega lika - neheraldične gore ter rdeče obrobe. Avtor: Marko Pogačnik, 1991.

Plečnikov slovenski emblem nad glavnim vhodom Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani iz leta 1946, kamor je vključil vodo v obliki valovnic. Po prvotnem načrtu bi moral na tem mestu stati grb Kraljevine Jugoslavije. Foto: Aleksander Hribovšek, 2018.

Plečnikov slovenski emblem nad glavnim vhodom Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani iz leta 1946, kamor je vključil vodo v obliki valovnic. Po prvotnem načrtu bi moral na tem mestu stati grb Kraljevine Jugoslavije. Foto: Aleksander Hribovšek, 2018.


Kapa uniforme Slovenske vojske s kokardo, ki je nastala decembra 1990. Foto: Matevž Paternoster, iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Kapa uniforme Slovenske vojske s kokardo, ki je nastala decembra 1990. Foto: Matevž Paternoster, iz arhiva Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Na vrh
×