Slovenska heraldika
Štejerski panter iz Alfred Ritter Anthony von Siegenfeld, Das Landeswappen der Steiermark, Gradec, 1900, str. 80.

Štejerski panter iz Alfred Ritter Anthony von Siegenfeld, Das Landeswappen der Steiermark, Gradec, 1900, str. 80.


Lintvern v grbu Ljubljane iz Hugo Gerhard Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, 1904.

Lintvern v grbu Ljubljane iz Hugo Gerhard Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, 1904.

Pergamentna dokazilna listina o plemiškem stanu (Ahnenprobe) družine Auersperg, datirana 28. 2. 1817, ki jo hrani Mestni muzej Ljubljana. (98,5 cm × 70,5 cm) Deblo je pečateno s štirimi pečati in podpisi: Julius Graf von Strassoldo mp, …. Lichtenberg mp K. K. Kammerer, Leopold Fhrr v. Aussenberg mp K. K. Kammerer. Zadnja dva vpisana na deblu sta Cecilia Freyin von Billihgraz in Alexander Graf von Auersperg zu Thurn am Hart K. K. Kammerer z gradu Šrajbarski turn. Ni jasno, za katerega otroka je bila listina izdelana. Foto: Aleksander Hribovšek, 2019.

Pergamentna dokazilna listina o plemiškem stanu (Ahnenprobe) družine Auersperg, datirana 28. 2. 1817, ki jo hrani Mestni muzej Ljubljana. (98,5 cm × 70,5 cm) Deblo je pečateno s štirimi pečati in podpisi: Julius Graf von Strassoldo mp, …. Lichtenberg mp K. K. Kammerer, Leopold Fhrr v. Aussenberg mp K. K. Kammerer. Zadnja dva vpisana na deblu sta Cecilia Freyin von Billihgraz in Alexander Graf von Auersperg zu Thurn am Hart K. K. Kammerer z gradu Šrajbarski turn. Ni jasno, za katerega otroka je bila listina izdelana. Foto: Aleksander Hribovšek, 2019.

Domače živali

  • konj, osel (konj z večjimi ušesi in manj kosmatim repom, tudi z osatom v gobcu za večje razlikovanje)
  • bik (tur, kot še neudomačen bik), vol in krava (vitkejša, krava ima vime in zvonec okoli vratu), oven, ovca (brez rogov), jagnje (brez rogov in spolovila, s pokrčeno sprednjo desno taco, dostikrat z nimbirano glavo (svetniški sij), tudi s kelihom, ki zbira kri iz prsne rane in velikonočno zastavo, bela z rdečim križem - daritveno jagnje ali jagnje božje - Agnus Dei), kozel in koza (med sabo se razlikujeta po spolovilu, od kozoroga pa po krajših in manj ukrivljenih rogovih)
  • pes (trije tipi: brak - večji lovski pes s čokatim telesom, topo glavo, košatim repom, širšimi visečimi ušesi in navadno ovratnico; doga - z močnejšim telesom, daljšo glavo, košatim repom, pokončnimi ušesi in često z bodičasto ovratnico; vetrnjak - dolg z nenavadno vitkim telesom in gladkim zvitim repom, z dolgo ozko glavo in pokončnimi ušesi, ki so na vrhu ukrivljeni navzdol, z ovratnico; obstaja še četrta, najstarejša pasma - špic, ki pa je zelo redka), domača mačka (se uporablja le ponekod)

Ptice

  • sokol, kragulj, kanja, skobec, sova
  • žerjav (v dvignjeni nogi nosi kamen), čaplja (napol razprte peruti in vratna peresa), štorklja (črno-bela z rdečo opremo, v kljunu nosi žabo, kačo ali ključ), pelikan, pav, običajno s krono na vratu pa gos, labod in noj
  • krokar, skobec, kos, papagaj in ostale majhne ptice

Domača perjad

  • petelin (v znak bojevitosti ima dvignjeno desno taco, razprt kljun in krila), gos, golob (pogosto z oljčno vejico kot simbol miru)

Ribe

Predstavitev rib ima svoje posebnosti, ker imajo lahko različne pozicije. Vodoravno pomeni plavajoča, nagnjeno in navpično pa vzpenjajoča riba, z glavo vedno proti vrhu. Poznamo tudi ribo v loku. Dve ali več rib najdemo v različnih kombinacijah, kot tudi poznamo več vrst heraldičnih rib:

  • riba, krap, mrena, postrv, ščuka, som, jegulja, delfin (sicer sesalec)

Plazilci in dvoživke

  • kača, kuščar, krastača, žaba, želva

Ostale živali

  • Jakobova školjka (od leta 1250 simbol Sv. Jakoba in srednjeveških romarjev, školjkin sklep je vedno zgoraj), morska polžja školjka, rak in rakove klešče, morska zvezda, polž s školjko, škorpion
  • hrošč, metulj in ostale žuželke so redkeje zastopane
  • čebela, rogač in njegove stilizirane klešče

Viri

LEONHARD, W. Das grosse Buch der Wappenkunst, Augsburg: Bechtermünz, 1978
STRÖHL, H. G. Heraldischer Atlas, Stuttgart: J. Hoffmann, 1899
FOX-DAVIES, A. C. The Art of Heraldry, London: Bloomsbury Books, 1986

Na vrh
×