Človeške postave
Pojavijo se že dokaj zgodaj kot atributi na ščitu in tudi kot šlemni okrasi.
- Človeške postave nastopajo v obeh spolih, stare in mlade, vseh stanov in slojev, gole ali oblečene in odete s položajnimi in častnimi oznakami, aktivne in pasivne. Večinoma stojijo samostojno ali pa imajo različne dodatke (orodje, orožje, rastline, živali ...). Niso močno stilsko oblikovane, kot to srečamo v primeru leva in orla, ampak vseeno nosijo pretirano poudarjene zunanje značilnosti, posebnosti, telesne hibe in rasne razlike. Barva kože je navadno prikazana v naravni kožni barvi (rožnata), v primerih z zamorčevo postavo pa v črni. Orientacija človeških postav je običajno frontalna brez posebne perspektive, ni pa nujno. Oblačila so pomemben element, ker jih razločujemo po spolu in tudi modi obdobja v katerem je grb nastal, zato je še posebej pomembno poznavanje zgodovinskih umetnostnih stilov, še najbolj v primerih človeške postave v viteškem oklepu.
- V grbih lahko povsem samostojno nastopajo tudi deli človeškega telesa. Pogosta je figura trupa od pasu navzgor, v različnih oblikah in kombinacijah pa poznamo še samostojno glavo (tudi z dodatki), ki je slikana v profilu (frontalno jo imenujemo obraz), lobanja, roke in dlani z dodatki, noge in stopala, srce, Božje oko in rdeče kaplje krvi.
- Poznamo še nadnaravna bitja, angele, svetnike, mitološke in alegorične figure.
Rastline
Nastopajo izredno stilizirano (velikokrat kombinirano med sabo) v obliki specifičnih dreves (breza, javor, bukev, hrast, jelka, smreka, jesen, jerebika, lipa, kostanj, bor, palma, oljka, topol, lovor, jablana, hruška, češnja in bezeg), cvetov, vej, listov, rož, poljščin in sadežev. Posebej izstopata heraldična vrtnica in lilija.
- Namesto naravnih barv se uporabljajo naravi najbližje heraldične barve.
Figure iz nežive narave
Mednje spadajo podobe iz vesolja z nebesnimi telesi in podobe iz narave oziroma zemeljskega površja. Figure so lahko kombinirane med sabo ali z drugimi liki.
- sonce (okrogla zlata plošča s človeškim obrazom in šestnajstimi ravnimi in/ali plamenastimi žarki), mesec (je kombinacija luninega krajca z človeškim obrazom v profilu, krajec je navadno v srebrni, obraz pa v zlati barvi), lunin krajec, polna luna (srebrna okrogla plošča), zvezda (štiri do osem ravnih ostrih žarkov, običajno brušenih oziroma fasetiranih, najdemo pa tudi plamenaste oblike - angleška heraldika; v srednjeevropski heraldiki so najpogostejše šestkrake zvezde, v francoski in angleški pa petkrake; konica gleda vedno navzgor, če gleda navzdol je zvezda prekucnjena), komet (ali repatica - zvezda s plamenastim repom), oblak, mavrica (redka figura v rdeče-zlato-modri barvi)
- blisk (v obliki plamenastih žarkov, ki izhajajo iz oblaka), vihar in veter (v obliki sapo pihajočega obraza s posameznim plamenom), zemlja (v obliki globusa, novejša figura), gore (običajno služijo kot ščitova noga ali kot podstavek živalski ali rastlinski figuri), trata (ščitova noga), hrib in trohrib, voda (valovita modra ali srebrna noga), reka (valovito bruno, kol ali poševno bruno navadno v modri ali srebrni barvi), morje (kipeče valovita noga)
Človeški pripomočki in zgradbe
Pod tem naslovom se skriva širok spekter človeških dejavnosti in proizvodov srednjeveškega vsakdanjika.
- zgradbe in posamezni stavbni deli (obzidje, grad, stolp, prikaz mesta, dvorec, brv, most, steber, cerkev, katedrala, samostan, kapela, mlin na veter, skedenj, hlev, vodnjak, fontana, vrata, zvon)
- površinska in vodna prevozna sredstva, kolo in potovalne potrebščine (čoln z veslačem ali krmarjem, ladja, sidro, kočija, voz, kolo, čutara, torba, romarska palica, sodček, krmilni drog, vetrna roža, mošnjiček, zavorna klada, pesto, romarsko pokrivalo, streme, sedlo)
- orožje in oprema viteško-dvornega obdobja (helebarda, trizob, železni klobuk, puščična ost, past za noge, noga v oklepu z ostrogo, bodalo, rezilo kopja, bojna sekira, bat, šlem, zaporna rešetka, palisade, španski jezdec, lok puščice, samostrel, oven, meč itd.)
- pripomočki za igranje (iger) (šah, šahovske figure, kocke, keglji itd.)
- pripomočki za pitje (kozarec, rog za pitje, naveznjen (dvojni) kozarec, kupa s pokrovom, vrč)
- glasbeni inštrumenti srednjega veka
- rokodelsko orodje in vsakdanji pripomočki (kotnik, žaga, sekira, škarje, sukanec, igla, kladivo, strgalo, šestilo, gradbeno šestilo, grezilo, sedlarjev nož, klešče, podkev, votlica, dleto, ključi, trnek, tehtnica, ključavnica itd.)
- kmečko delovno orodje (senene vile, lestev, lovna sulica, lemež, srp, vetrno kolo, držalo brusilnega kamna, plug, brana, kosa, kosišče, lopata, lopatin list, motika, preša, mlinski kamen, sod, vrša itd.)
- hišni in kuhinjski pripomočki (peč, ognjiščna koza, kovaško ognjišče, laterna, košara z ročajem, sito, blazina, mesarska sekira, žaga, bakla, meh, vrč, kotel, ročaj kotla, kotlov kavelj, vedro, namizni pribor, brenta, škaf, možnar)
- oblačila in nakit (krona, klobuk, mitra, pokrivala, svitek, rokavice, obuvala, sponka, pas, gumb, turnirski ovratnik, prstan s kamnom ali brez)
- posvetne in cerkvene častne oznake (krona, žezlo, meč, cesarsko jabolko, plemiški klobuk, mitra, škofovska palica, palij, veriga, cerkvena zastava, prapor z zavitim trakom)
- religiozni motivi (prapor, praporec, cerkvena zastava, prepor z zavitim trakom, napadna zastava, Božje oko, golob, Noetova barka, kadilnica, molitvenik, zvon, rožni venec, ciborij, trnova krona s križem, monštranca, kelih, štola, svečnik, sprevodni križ, prekrižana ključa - simbol Sv. Petra, prekrižana ključ in meč - simbol Sv. Pavla, kelih s kačo - simbol Sv. Janeza, košara z rožami - simbol Sv. Elizabete itd.)
