Nastanek teritorialnih grbov v zgodnjem heraldičnem obdobju je bil običajno povezan s starejšim simbolom določenega ozemlja ali pa je šlo za prevzem grba teritorialnega gospoda, s čimer se srečamo v primeru Goriške, kjer se je uveljavil grb grofov Goriških (Goriško-Tirolskih), katerih teritorij je tudi bila. Z majhnimi odstopanji obstaja grb v tej obliki že od 13. stoletja. Spreminjalo se je le število razdelitev (levo poševno sekanje) drugega polja, ki se je gibalo med štiri in osem, in se ustalilo na pet. Goriški grb je desno poševno sekan na dve polji, v prvem modrem polju je zlat kronan lev, drugo polje pa je petkrat srebrno-rdeče levo poševno sekano.
Po smrti zadnjega Goriškega grofa Lenarta (Leonharda) leta 1500 sta Goriška in naziv goriškega grofa pripadla Habsburžanom. Drugi del naziva, ki se nanaša na Gradiško, je mlajši. Zaradi finančne stiske je namreč cesar Ferdinand III. leta 1647 iz goriške grofije izdvojil poseben teritorij s središčem v Gradišču ob Soči in ga kot pokneženo grofijo Gradiško za veliko vsoto denarja prepustil knezom Eggenbergom, ob pogoju, da se ozemlje vrne Habsburžanom, če knezi izumrejo. To se je zgodilo natano 70 let pozneje: leta 1717 je umrl zadnji knez Eggenberg. Gradiška se je znova vrnila k Habeburžanom, se pozneje (1754) združila z Goriško, dvojno ime dežele pa je ostalo v uporabi vse do konca monarhije. Grb Gradiške je srebrn sidrni križ, ki prekriva ščit deljen na zlato in modro polje. Pogosto je bil v uporabi tudi združen grb v obliki sekanega ščita, katerega desno polje je predstavljalo grb Goriške, levo pa grb Gradiške.
Z začetkom 19. stoletja je Napoleon prevzel oblast nad Goriško in Gradiško in med leti 1809 in 1813 ustanovil Ilirske province z Ljubljano kot prestolnico. Po vrnitvi ozemelj je bilo leta 1816 ustanovljeno titularno Ilirsko kraljestvo s skupno upravo združenih dežel Koroške, Kranjske, Goriške in Gradiške, Istre in Trsta, ter trajalo do leta 1849 (tudi Ilirska Hrvaška do leta 1822). Kraljestvo je imelo tudi svoj grb, ki je predstavljen v poglavju poleg grba dežele Kranjske. Z reorganizacijo leta 1849 pa se je oblikovala Primorska, ki je obsegala Goriško in Gradiško, Istro in Trst, kjer je bil tudi upraviltelj. Skupni primorski grb je imel kvadrirano polje (razdeljeno na štiri polja) na katerih so bili grbi Goriške, Gradiške, Trsta in Istre.
Kronološki izbor
STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1890
STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1900
ŠTIH, P. Pregled slovenske srednjeveške zgodovine, Ljubljana, 1998