2. 4. 2008
Avtor: Aleksander Hribovšek
Ob delovnih obiskih avstrijskega Gradca, prestolnice dežele Štajerske, se mestoma pojavi priložnost dokumentiranja prenekaterih grbov, ki se nahajajo na različnih mestnih stavbah. Za uvod predstavljamo grba dežele Štajerske in Koroške, ki krasita atiko stavbe Višjega deželnega sodišča, Vrhovnega tožilca in Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve na Mariborskem nabrežju 49. Gre za prenovljena grba originalov iz konca 19. stoletja, med njima pa je sodobni avstrijski državni grb.
Posnetki so nastali 22. februarja 2008.
Grba dežele Štajerske in Koroške.
Schlossberg predstavlja skalno polico z gradom, ki je pred več kot 1000 leti dala mestu svoje ime. Ime Gradec (nemško Graz) izhaja iz slovenske besede za mali grad. Kasneje se je iz malega gradu razvil v mogočno utrdbo, ki jo je leta 1809 uničil Napoleon. Utrdba je dolga leta predstavljala zatočišče oziroma pribežališče za meščane v številnih burnih obdobjih. Še danes lahko na Schlossbergu občudujemo ostanek nekdanje utrdbe, ki ga imenujejo Urni stolp in je nekakšen prepoznavni znak mesta in griča. Stolp je bil prvič omenjen že v 13. stoletju, med obnovo in prezidavo v 16. stoletju pa je dobil svoj današnji izgled. Urni mehanizem iz leta 1712 deluje še danes, le pogon je električni. Zvon v stolpu (1645) je opozarjal gasilce kadar je bil v mestu požar in je eden izmed treh še vedno visečih. Najstarejši, urni, pa je iz leta 1385. V treh vogalih Urnega stolpa so vzidani grbi, ki so nekdaj krasili vrata v obzidje in tudi sámo obzidje. Izpostavimo štajerski grb, ki danes krasi enega izmed vogalov. Preostala dva sta grba cesarja Ferdinanda I. in Marije Terezije.
Štajerski grb je v kamniti podobi panterja na ščitu renesančne oblike z dodano krono. Oblika grba nam sporoča, da naj bi nastal v obdobju pozne renesanse in tudi avstrijski viri zagotavljajo enako in sicer naj bi bila letnica nastanka približno 1570. Pa to res drži? Na prvi pogled res, vendar pa ob natančnem preučevanju prepoznamo dva moteča elementa. Prvi je sama ohranjenost grba, ki je v precej boljšem stanju od ostalih dveh, ki sta datirana v leto 1552 in v drugo polovico 18. stoletja, drugi pa je heraldična šrafura ščitovega polja. Boljša ohranjenost sicer ni zanesljivi pokazatelj starosti, ker je bila lokacija vseh treh grbov pred vzidavo v stolp različna. Heraldična šrafura pa se je izoblikovana šele v prvi polovici 17. stoletja in sicer je njen utemeljitelj rimski jezuit Silvestro Pietrasanta v svojem delu Tesserae gentilitiae, ki je izšlo leta 1638. V katero obdobje torej datirati sam štajerski grb? Grb je najverjetneje nastal v drugi polovici 17. stoletja ali pa celo v osemnajstem.
Naslednja grba krasita fasado stavbe graškega Okrajnega urada za center mesta in na stropu obokov njegovega atrija. Gre za grba mesta Gradec, ki se od deželnega razlikuje po tem, da nosi beli panter krono in mu šviga plamen iz več telesnih odprtin kot štajerskemu.
Skozi zgodovino podob štajerskega in graškega grba najdemo mnogo nedoslednosti, dostikrat se je zgodilo, da sta imela atribute, ki jo ločujejo tudi zamenjane. Graškega opazimo tudi brez krone in štajerskega s krono, kar vnaša zmedo med heraldične preučevalce.
Grba Gradca na fasadi in stropu oboka atrija stavbe graškega Okrajnega urada za center mesta.
Fasada Viteške dvorane na Landhausgasse v Gradcu je bila leta 1890 prenovljena v neorenesančnem slogu. Dodani so bili tudi grbi iz peščenjaka, ki so predstavljeni v obliki baročnih kartuš. Ker gre za sklop Deželne hiše, so na fasadi razvrščeni, poleg cesarskega, grbi pomembnejših mest dežele Štajerske.
Nad portalom je centralno vzidan cesarski grb, levo od njega je grb Maribora in desno grb mesta Bruck na Muri. Nadalje si desno od portala sledijo grbi naslednjih mest: Leoben, Celje, Ptuj, Radgona in Fürstenfeld. Če pa od grba Fürstenfelda zavijemo še levo okoli vogala, pridemo do grba Gradca.
Prvotna Mestna hiša je bila zgrajena na Judengasse leta 1450, ker pa ni bila dovolj velika, so že čez sto let zgradili novo in sicer na današnji lokaciji v renesančnem slogu. V začetku 19. stoletja je bila na istem mestu zgrajena nova, ki je prišla v nemilost meščanov zaradi novega klasicističnega stila, ki ga niso marali. Leta 1869 se je začelo etapno dograjevanje in širitev same stavbe, ki se je zaključila s kompletno stilsko prenovo v poznohistoričnem staronemškem slogu leta 1893. Stavba je v 20. stoletju doživela še nekaj lepotnih popravkov.
S heraldičnega vidika je za nas zanimiv graški grb nad uro na pročelju Mestne hiše, ki je bil dodan leta 1893 in je, tako kot je bilo v tem obdobju historizma moderno, upodobljen v baročni kartuši. Na vrhu krasi kartušo zidna krona.
Skozi zgodovino podob štajerskega in graškega grba najdemo mnogo nedoslednosti, dostikrat se je zgodilo, da sta imela atribute, ki jo ločujejo tudi zamenjane. Graškega opazimo tudi brez krone in štajerskega s krono, kar vnaša zmedo med heraldične preučevalce.
