Slovenska heraldika

Grb Koroške

V povezavi s Koroško pa niso samo Spanheimi uporabljali grba s panterjem, ampak tudi Goriški grofje v funkciji palatinskega grofa, kar je razvidno iz dela pečata (na listini izdani med leti 1220 in 1232) palatina Mainharda II. Goriškega (1183-1232).

Okoli leta 1246 naj bi prišlo do spremembe barv v grbu Štajerske, ki je bil dotedaj enak koroškemu in sicer v grb z belim panterjem na zelenem polju. Štajerska zagotovo uporablja to kombinacijo barv že od okrog leta 1260, kar je takrat zabeležil kronist Otokar v svoji Avstrijski rimani kroniki, ko omenja bitko pri Kroissenbrunu, opisal pa je barve štajerskega prapora. Koroška pa je ohranila še naprej stare barve (črna, bela) za katere izvemo že okrog leta 1210 na podlagi Eschenbachovega dela Parsifal.

  Več o izvoru grba

Drugi koroški grb je prav tako povezan z rodbino Spanheim, točneje z Ulrikom III. To je tudi grb, ki se uporablja še danes in izvira iz grba, ki ga je uporabljal Ulrik preden je dokončno nasledil očeta Bernarda kot vojvoda Koroške. Glede samega izvora njegovega grba je najti več razlag in najstarejša sega v obdobje opata Janeza Vetrinjskega leta 1345, ki opisuje:

"Qui dum, sicut ab antiquo ad eum devenerat, panthere figura in signis militaribus uteretur, conformis in hoc principatui Styriensi, Fridericus dux Australis hoc ferre non valens, clypei et armorum Australium dimidiacione sibi indulta, priori abolita, eum dimisit. Cui ex origine stirpis, ut dicitur, de qua pater suus ex materno sanguine processerat, texuit reliquam partem, scilicet trium leoniculorum, et sic clypeum et armorum suorum effigiem integravit.",

Veliko bolj verjetna razlaga prevzema grba v takšni obliki so, poleg sorodstvene zveze med rodbinama, Ulrikove pretenzije do babenberške dediščine po izumrtju te rodbine leta 1246. Ulrikova babica Agneza je bila hči avstrijskega vojvode Henrika II. Babenberžana in sestra Henrika I., vojvode Mödlinga. Henrik I. je predstavljal mödlinško vejo Babenberžanov, ki je uporabljala v grbu dva leva. Povsem verjetno je, da izhaja prvo polje novega Ulrikovega grba iz grba mödlinške veje Babenberžanov. Poleg sorodstva preko babice je bil sam Ulrik III. v prvem zakonu poročen z Agnezo (Andechs-Meran), vdovo po Frideriku II. Bojevitemu, v drugem zakonu pa z Agnezo, nečakinjo Friderika II. Novi grb je sredi 13. stolejta opisal tudi Konrad iz Mure v delu Clipearius Teutonicorum:

"Albo Carinti duo nigri stare leones,
sed gilvam zonam medio rubei fore pones."

in sicer na belem polju dva črna leva in (rumeno-rjav) tram na rdečem polju. Tukaj naj bi šlo za zamenjavo kovine, vendar nam v istem obdobju prave barve opisuje pesnik Johann Enenkel († 1250) in sicer na zlatem polju trije črni levi in na rdečem bel tram. Konrad iz Mure opisuje v prvem polju dva leva, Enenkel pa tri. Spremembo števila levov so razlagali tudi s tem (Hugo G. Ströhl), da je zaradi trikotne oblike polja lažje vnesti v grb tri leve kot pa dva, vendar je bolj verjetna razlaga dolgoletna naslonitev Spanheimov in Babenberžanov na cesarsko družino Hohenstaufen iz Švabske, ki je uporabljala grb s tremi črnimi levi na rumenem polju.

Ulrik III. je uporabljal svoj novi grb nekako med letoma 1246 in 1256. Ko pa je leta 1256 postal vojvoda Koroške, je zopet prevzel grb s panterjem in ga uporabljal do svoje smrti leta 1269. Za njim je zavladal na Koroškem češki kralj Otokar II. Přemysl, ki je prevzel Ulrikov grb in ga začel uporabljati kot koroški deželni grb.

Restitucija grba Koroške. Aleksander Hribovšek, 2008.

Galerija

Preobrazba grba

Preobrazbe grba Koroške. Aleksander Hribovšek, 2008.

Kronološki izbor

Antični kamen s panterjema in rogom izobilja je vzidan nad vhodom cerkve Gospe Svete in naj bi izviral iz 2. stoletja.
Motiv panterja na broški ketlaške kulture iz najdišča Melec (Molzbichl) pri Spittalu.
Risba pečata koroškega vojvode Ulrika II. Spanheima (1181-1202) iz leta 1192. Alfred Ritter Anthony von Siegenfeld, Das Landeswappen der Steiermark, Gradec 1900, po originalu iz Haus-, Hof- und Staatsarchiva.
Pečat koroškega vojvode in gospoda Kranjske Ulrika III. Spanheima iz leta 1261. Koroški deželni arhiv, Celovec, AUR1261 / Andrej Komac, Od mejne grofije do dežele, Ljubljana 2006.
Pečat kralja Nemčije in Sicilije ter vojvode Švabske Henrika (VII.) Hohenstaufa med leti 1216 in 1220. Na pečatu je ena najzgodnejših oblik štaufovsko-švabskega grba s tremi korakajočimi levi. Andreas Kalckhoff, Fürsten-, Länder-, Burgerwappen: Heraldik aus neun Jahrhunderten, Zur Geschichte des Familienwappens, 2. überarb. Aufl. Stuttgart 1988.
Pečat Ulrika III. Spanheima iz leta 1256. Koroški deželni arhiv, Celovec, št. A 96 pod 1256 A9.
Zürcher Wappenrolle, 1335-1345.
Grb Koroške iz leta 1890. Hugo Gerard Ströhl, Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj, 1890.
Grb koroških Slovencev iz leta 2006.

Viri

STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1890
STRÖHL, H. G. Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle, Dunaj: Anton Schrol & Co., 1900
ŠTIH, P. Pregled slovenske srednjeveške zgodovine, Ljubljana, 1998
SIEGENFELD, Alfred Anthony, Freiherr von. Das Landeswappen der Steiermark, Gradec, 1900
ŠAVLI, J. Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica, Bilje: Humar, 2007
ŠAVLI, J. Slovenska znamenja, Bilje: Humar, 1994
KOMAC, A. Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006

Na vrh
×