10. 2. 2017
Avtor: Aleksander Hribovšek
Heraldično, genealoško in veksilološko društvo je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom združevanja tistih državljanov, ki jih druži zanimanje za slovensko grboslovje, zastavoslovje, rodoslovje, sfragistiko, faleristiko, onomastiko, arhontologijo, nobilistiko, insigniologijo in ikonologijo. Do sedaj se je društvo v javnosti predstavljalo le s svojim znakom, ki je bil v obliki ščita z okrasjem. Na srebrnem ščitu lebdi moder orel, ki ima na prsih dodaten ščit z motivom dvakrat koničasto deljenega polja, kjer ima vsaka delitev po tri koničaste vrhove, ki spominjajo na najvišjo slovensko goro v treh slovenskih barvah: beli, modri in rdeči. Slovenske barve, ki so bile prvič predstavljene leta 1848 na podlagi grba dežele Kranjske, se pojavljajo v društvenem znaku tudi izven prsnega ščita: belo oziroma srebrno polje in moder orel, ki ima rdeč kljun in kremplje.
V heraldiki velja pravilo, da če je spremenjen že najmanjši del podobe v grbu ali pa barva, dobimo nov grb, ki je unikaten. Znak društva sicer spominja na grb Kranjske, vendar je s spremembo pripetega motiva na prsih in umikom krone, ki je bila privilegij grba Kranjske, postal unikaten. Heraldica Slovenica torej ne uporablja grba dežele Kranjske.
Grbi so sestavljeni iz dveh glavnih komponent, ščita in okrasja. Okrasje pa predstavljajo šlem, ogrinjalo, šlemni okras ter svitek ali krona. Ščit z vsebino predstavlja temelj in je glavni del grba, ki mu daje tudi obliko. Sam ščit lahko nastopa tudi kot nadomestilo za popolni grb pri lokacijski heraldiki, ker pa društvo spada v segment korporacijske heraldike, potrebuje poleg ščita tudi okrasje. Tako je Heraldica Slovenica v letu 2017 sprejela prenovljeno simboliko v obliki grba za okrasjem, zastave ter manjših položajnih zastav organov društva.
Grb Kranjske na stropu kapele sv. Jurija na Ljubljanskem gradu med približno 1742 in 1747. Kot predloga za fresko je služila listina s katero je cesar Friderik III. v zahvalo, ker so mu kranjski plemiči priskočili na pomoč v obleganem Dunaju, izboljšal deželni grb. Arhiv RS - SI AS 1063, Zbirka listin, št. 716 (1463, januar 12., Dunajsko Novo mesto).
Grb Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica.
Na srebrnem moder orel z rdečo opremo in prsnim ščitom, ki je dvakrat koničasto deljen s tremi vrhovi in ima prvo polje srebrno, drugo modro in tretje rdeče.
Na šlemu z modro-srebrnim svitkom in modro-srebrnim šlemnim ogrinjalom stoji moder orel z rdečo opremo in prsnim ščitom, ki je dvakrat koničasto deljen s tremi vrhovi in ima prvo polje srebrno, drugo modro in tretje rdeče.
Društvo je kot zastavo do letošnjega leta uporabljalo poenostavljeno različico modrega prapora z znakom. Decembra 2016 se je odločilo za izdelavo popolnoma nove zastave, ki odgovarja statutu, kjer je definirano, da mora zastava uporabljati vse tri slovenske barve. Na družbenih omrežjih Facebook in Twitter je bilo objavljenih 8 predlogov, za katere je glasovalo 176 ljudi iz celega sveta, med njimi tudi Ralph Kelly, organizator zadnjega mednarodnega zastavoslovnega kongresa v Sydneyu, 2015, ki je zapisal: »B - it's for a heraldic association with interest in flags. Eagle in style of Duchy of Carniola is an effective heraldic charge on a flag in Slovenian national colours«, v prevodu: »B - zaradi heraldičnega društva, ki deluje tudi na področju zastav. Orel v stilu Vojvodine Kranjske je učinkovit heraldični atribut na zastavi s slovenskimi narodnimi barvami«.
Pod zgoraj omenjeno oznako B je bil predstavljen zmagovalni predlog, ki je prejel 57,4 % glasov1:
Zmagovalna zastava, ki je postala zastava društva Heraldica Slovenica, je izdelana v razmerju stranic 3:52:
Zastava Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica.
Standarti predsednika in podpredsednika društva3.
Položajne zastave organov vsebujejo društvenega orla in jih delimo na dve standarti, ki imata razmerje stranic 1:1 in štiri zastave v razmerju 4:5.
Položajne zastave tajnika, zakladnice, predsednika nadzornega odbora in predsednika strokovnega sveta4.
1 Avtor prvega in drugega predloga je Aleksander Hribovšek, tretjega in zadnjih štirih pa Uroš Žižmund.
2 Avtor grba in zastave je Aleksander Hribovšek.
3 Avtor standart je Aleksander Hribovšek.
4 Avtor položajnih zastav tajnika, zakladnice in predsednika strokovnega sveta je Uroš Žižmund, predsednika nadzornega odbora pa Aleksander Hribovšek.
