

Ogrinjalo je pomemben sestavni del nadgrba in je nastalo kot šlemna zaščita pred soncem. Zgodnje oblike so bila pokrivala iz navadnega blaga ali usnja in so segala do roba lončnega šlema, v 13. stoletju pa so s podaljškom tudi že nudila zaščito vratu. Iz te oblike se je sprva razvilo zgolj enobarvno ogrinjalo, ki je bilo na dnu še ravno ali zelo rahlo nazobčano in se je uporabljalo z vedrnim šlemom, kasneje pa že zasledimo vpliv mode, ter želje po okrasju in barvah. Veliki in masivni vedrni šlem je s plapolajočim ogrinjalom na turnirju izgledal elegantnejši in lažji.

V 14. stoletju so na ogrinjalo vnesli barve - glavne komponente grba - ščita, v obdobju pozne gotike (15. stoletje) pa je ostri šlem obdalo še podaljšano in oblikovno v različne trakove razrezano in prepleteno ogrinjalo. Z uporabo rešetastega šlema je naraščalo tudi umetniško okrasje, ki je doživelo vrhunec v obdobju renesanse in je presegalo zmožnost praktične uporabe ogrinjala.





Ogrinjala v obliki različnih listnih prepletov, vencev in cvetov, ki so se pojavila v obdobjih baroka, rokokoja in klasicizma, so pomenila slovo do temeljnih pravil heraldične umetnosti. Bogati in razkošni rastlinski ornamenti niso heraldični.
info@grboslovje.si telefon +38640626357