Slovenska heraldika

Nekaj osnovnih pravil

V heraldiki so smeri točno določene in so ravno nasprotne, kot smo jih vajeni v vsakdanjem življenju. Strani grba se namreč vedno določajo z vidika nosilca ščita, ki stoji izza podobe na ščitu, zato z grbom komuniciramo enako kot z njegovim lastnikom.
Tako je heraldična desna stran opazovalčeva leva in heraldična leva stran opazovalčeva desna.

Vsak upodobljen predmet mora biti obrnjen v heraldično desno (razen tistih, ki so slikani frontalno). To je še posebej opazno in pomembno pri uporabi živalskih likov, ki so slikani tako, da gledajo v smer boja nosilca ščita, ob upoštevanju, da nosilec nosi ščit v levi roki. Izjema so dvoglave živali, rastline in podobno.
V primeru združenih grbov pa heraldična desna orientacija ni več pogoj.

Hartmann von Aue, Codex Manesse 1305 - 1340 Ulrich von Liechtenstein, Codex Manesse 1305 - 1340

Ker je bil ščit med uporabo v konjenikovi roki nekoliko nagnjen, se je ta nagib (približno od 15 do 30%) prenesel tudi v heraldične upodobitve. Tako dobimo dva načina predstavitve grba nagnjenega in frontalnega. Nagnjen je značilen za zgodnje heraldično obdobje, kasneje pa se je počasi umikal (renesansa) in se je uporabljal skoraj izključno frontalni.

pozicija grba - nagnjen pozicija grba - frontalni

Predstavitev podobe na ščitu je vedno dvodimenzionalna (brez perspektive). V ostalih elementih grba pa lahko uporabljamo tudi upodobitve s perspektivo oziroma senčenje (tridimenzionalno).

Za poslikavo ščita se uporabljajo predmeti iz žive in nežive narave. Biti morajo znani in uporabljani do leta 1500 ter slikani v heraldičnem stilu. Če predmet ni znan, ga je potrebno zamenjati s pomensko najbližjim heraldičnim likom.
Ker je bilo prebivalstvo do konca 15. stoletja v veliki meri nepismeno, se je heraldika izogibala črk in številk. Takih grbov je globalno gledano zelo malo in v teh primerih veljajo zgolj kot dekoracija na ščitih in so redkeje jasno in nedvoumno izpisane. So tudi plod nepoznavanja heraldičnih principov. Številčne in črkovne elemente restituirana heraldika zavrača.
Posebej izvirna rešitev vsebine grba so grbi v obliki rebusa in jih imenujemo povedni ali govoreči grbi. V slovenski lokacijski heraldiki jih najdemo kar nekaj, npr. Žalec (Sachsenfeld - Sachsen: (peruti), Feld: (polje) predstavljata lilija in heraldična vrtnica), Slovenske Konjice (konj), Ribnica (riba), Mokronog (mokra noga), Radovljica (Radmandorf - Man (mož): moška postava, Rad (kolo): moški ima v eni roki kolo, Dorf (vas): v drugi roki pa naselje (vas)) idr.

V naslednjih poglavjih so predstavljene osnovne figure, razdelitve in heloldovi liki, ki sodijo ali so sodili v grbe.